V Italiji od leta 1992 obstaja odlok, ki za imisije naprav za prenos električne energije (NF-EMP) predpisuje imisijske mejne vrednosti ICNIRP. Pri DV je treba dodatno upoštevati preventivne oddaljenosti od krajev, na katerih se dlje časa zadržujejo ljudje. Italijansko ministrstvo za okolje je leta 1998 izdalo uredbo (Italy, 1998), ki se od mednarodnih smernic razlikuje tako v strokovni podlagi kot v mejnih vrednostih izpostavljenosti. Že mejne vrednosti za kratkotrajno zadrževanje so nižje od vrednosti ICNIRP. Za dolgotrajno izpostavljenost je opozorilna mejna vrednost za NF MP 10 µT, torej občutno nižja in znaša 5 % mejne vrednosti ICNIRP (2010). Pri novih napravah je treba te mejne vrednosti upoštevati od samega začetka; obstoječe naprave, ki presegajo mejne vrednosti, je treba sanirati.
Dozimetrične količine (gostota induciranega toka, SAR) niso omenjene. Po drugi strani pa so uvedeni posebni nivoji omejitve izpostavljenosti, ki so imenovani »mejne vrednosti izpostavljenosti«, »opozorilne mejne vrednosti« in »ciljne mejne vrednosti«. V odredbi niso eksplicitno pojasnjene. Definicijo najdemo v osnutku zakona, o katerem razpravlja italijanski parlament:
frekvenca |
Ciljne mejne vrednosti (MP [µT]) |
Opozorilne mejne vrednosti (MP [µT]) |
---|---|---|
50 Hz
|
3 |
10 |
Odredba nalaga regionalnim in lokalnim oblastem, naj upoštevajo ciljne mejne vrednosti. Na splošno so bile razumljene kot dodatne omejitve izpostavljenosti, bolj restriktivne od opozorilnih nivojev, ki naj bi jih uvedli na posameznih območjih.
Po izsledkih nekaterih znanstvenih člankov, iz naslova (prestroge) uporabe načela previdnosti ter empiričnega zniževanja mejnih vrednosti, umeščanje virov EMP – še posebno nove tehnologije 5G – na približno 70 % prostora v Italiji ni več možno. Temu je tako, ker bi bile z novim umeščanjem presežene zelo nizko ter arbitrarno postavljene mejne vrednosti. Ob upoštevanju opozorilne mejne vrednosti je tako v mnogih primerih onemogočeno, da bi se v prostor umestile nove tehnologije. Italija tako predstavlja primer, kjer prestrogo postavljene mejne vrednosti omejujejo nadaljnji razvoj in napredek, pri čemer zato nimajo ustrezne znanstvene podlage (Carciofi, et al., 2018).