(Razumno) preventivo (Prudent Avoidance) so kot strategijo upravljanja tveganja v primeru nizkofrekvenčnih elektromagnetnih polj (EMP) razvili Morgan, Florig in Nair z univerze Carnegie Mellon. V svojem poročilu leta 1989 so omenjeni avtorji razumno preventivo opredelili kot »ukrepe za zadrževanje ljudi zunaj območij s preusmeritvijo naprav in predelavo električnih sistemov in naprav.« Razumnost je bila opredeljena kot »izvajanje teh preventivnih ukrepov ob zmernih stroških.«
Preventivni pristop pomeni uporabo tehnik, ki so hkrati preproste, lahko dosegljive in cenovno sprejemljive za zmanjšanje izpostavljenosti EMP in to tudi takrat, ko stopnja tveganja ni jasno ugotovljena, je pa jasno ugotovljeno, da le-ta obstaja. Tudi tukaj ključni pojmi kot npr. »preprosti«, »lahko dosegljivi« in »poceni« niso natančno opredeljeni. V praksi se politika previdnosti praviloma uporablja le pri novih sistemih, ko že manjše spremembe v projektiranju lahko zmanjšajo izpostavljenost okolja in ljudi. Zaradi praviloma visokih stroškov pa se tak pristop ni uporabil pri rekonstrukciji obstoječih virov EMP.
Preventivni pristop (imenovan tudi kot razumna preventiva) so kot politiko uveljavili nekateri operaterji v Avstraliji, na Švedskem in v nekaterih ameriških zveznih državah (Kalifornija, Kolorado, Havaji, New York, Ohio, Teksas in Wisconsin). Avstralija je sprejela politiko preventive za nove daljnovode (DV) za prenos in distribucijo električne energije, ukrepe same pa je vlada opisala kot »splošna vodila«, ki se upoštevajo brez povzročanja »nepotrebnih težav«. Ukrepi, ki jih je mogoče izvesti ob »majhnih stroških«, »razumnih stroških« ali »brez stroškov«, vključujejo preusmeritev DV od šol in ustrezno načrtovanje zaporedja faz vodnikov za zmanjševanje MP. Razumevanje besedne zveze »brez stroškov« ali z »majhnimi stroški« je od države do države različno, vendar sprejemljivo povečanje stroškov za večino držav pomeni nekaj odstotno povečanje skupnih stroškov projekta ob doseganju »znatnega zmanjšanja« NF MP. V Veliki Britaniji (VB) so merila postavljena tako, da je dovoljeno povečanje skupnih stroškov projekta do štiri odstotke za dosego »znatnega zmanjšanja NF MP«, ki predstavlja najmanj 15 % glede na vrednosti NF MP brez ukrepov. Nove projekte vodijo tako, da od projektantov najprej zahtevajo načrte, zasnovane v skladu s standardnimi principi dobre prakse, ki ne vključujejo stroškov za zmanjševanje NF MP. Projektant nato projekt dopolni z osnutkom/priporočilom nizkocenovnih ukrepov za zmanjšanje tveganja v povezavi z NF MP, zlasti kadar so deli projekta v bližini stanovanjskih območij, javnih ali zasebnih šol, vrtcev in javnih igrišč. Celotni stroški načrtovanih ukrepov se torej ocenijo tako, da znašajo največ nekaj odstotkov skupnih stroškov celotnega projekta, vključujoč vse stroške, ki s tem nastanejo. Pomembno je opozoriti, da smernica v obsegu nekaj odstotkov največkrat ni absolutna omejitev, saj upravljalec ne želi prezgodaj izvesti potencialnega ukrepa, ki bi bil na voljo in bi bil posebej učinkovit (npr. bi omogočil zmanjšanje NF MP za več kot 15 %), vendar bi prinesel nekaj več stroškov od predvidenih. Prav tako ti odstotki niso absolutni prag, saj regulator običajno želi spodbujati operaterja omrežja k iskanju učinkovitih ukrepov za zmanjšanje sevalnih obremenitev, četudi bi s tem nekoliko presegli omejitve glede stroškov. Na splošno lahko rečemo, da je pri zasnovi novih projektov potrebno upoštevati njihovo specifičnost, saj se med seboj lahko precej razlikujejo v obsegu vplivov na okolje in zdravje, zaradi česar je potrebna tudi določena prilagodljivost pri postavljanju omejitev.
V ZDA noben državni organ ni izrecno zahteval implementacije politike razumne preventive v povezavi z NF MP. Še najbolj se je temu približal Nacionalni institut za zdravstveno ekologijo (NIEHS) s priporočili ameriškemu kongresu, naj elektrogospodarstvo še naprej namešča DV tako, da se bodo izpostavljenosti zmanjševale, ter naj išče poti za zmanjšanje MP okrog DV za prenos in distribucijo električne energije. Operaterji naj iščejo nove tehnološke pristope, ki zmanjšujejo izpostavljenost DV za prenos električne energije ob predpostavki, da se s tem ne povečajo druga tveganja.
V Sloveniji načelo preventive narekuje, da mora biti vsak poseg v okolje načrtovan in izveden tako, da povzroči čim manjše obremenjevanje okolja z uporabo najboljših razpoložljivih praks. Za preprečevanje škodljivih učinkov na okolje in zdravje ljudi se posegi v okolje usmerjajo tudi z dolgoročno naravnanimi priporočili.