Inštitut za neionizirna sevanja
Home » Klasifikacija dejavnikov tveganja

Klasifikacija dejavnikov tveganja

od blazv

Verjetnost, da je določena snov rakotvorna, se ugotavlja na podlagi rezultatov verodostojnih znanstvenih laboratorijskih in epidemioloških raziskav. Pri laboratorijskih raziskavah gre za raziskave na celičnih kulturah in laboratorijskih živalih, medtem ko se z epidemiološkimi raziskavami ugotavlja vzročno povezanost med izpostavljenostjo določeni snovi in rakom pri človeku. O tem, ali je povezava med vplivnim dejavnikom in določeno vrsto raka pri človeku res vzročna, presojajo in odločajo odbori vrhunskih strokovnjakov v okviru IARC na podlagi strogo določenih znanstvenih meril. Snovi so na osnovi takšne presoje razvrščene v štiri skupine glede na trdnost znanstvenih dokazov o vzročni povezavi.

Klasifikacija dejavnikov tveganja

»Mogoče kancerogeno za ljudi« je klasifikacija skupine 2B, ki označuje snov, za katero velja, da obstajajo pomanjkljivi dokazi o kancerogenosti pri ljudeh in manj kot zadostni dokazi o kancerogenosti pri živalih. Ta klasifikacija je najšibkejša med tremi kategorijami (skupina 1 = kancerogeno za ljudi, skupina 2A = verjetno kancerogeno za ljudi in skupina 2B = mogoče kancerogeno za ljudi), ki jih IARC uporablja za klasifikacijo potencialnih kancerogenih snovi na podlagi objavljenih znanstvenih dokazov.

V skupini 1 so tiste snovi, za katere je dovolj dokazov o rakotvornosti za ljudi (npr. azbest, različne kemikalije, predelano meso, ionizirna sevanja, UV svetloba, tobačni dim, alkoholne pijače. 

V skupini 2A so tiste snovi, za katere vzročna zveza še ni znanstveno dokazana, je pa verjetna (npr. različne kemikalije, rdeče meso, vroče pijače nad 65°C). 

Za snovi v skupini 2B je še manj dokazov o rakotvornosti oziroma ni mogoče izključiti tudi drugih možnih razlag (npr. dizelsko gorivo, izvleček celega lista Aloe vera, nizkofrekvenčno magnetno polje, različne kemikalije, VF EMP). 

V skupini 3 so kemikalije in drugi dejavniki, ki so jih sicer že proučevali, vendar jih zaenkrat še ni mogoče uvrstiti v nobeno od prej omenjenih skupin (npr. nizkofrekvenčno električno polje, statično magnetno polje).

Tabela navaja primere običajnih fizikalnih in kemičnih snovi, ki jih je Mednarodna agencija za raziskovanje raka IARC klasificirala glede na kancerogenost pri ljudeh. Več o tem si lahko ogledate na spletni strani IARC (glej: http://monographs.iarc.fr).

Klasifikacija
Primeri snovi

1 Kancerogeno za ljudi
(navadno podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti za ljudi) 

  • azbest
  • alkoholne pijače
  • benzol
  • iperit
  • radon
  • naravna ultravijolična svetloba -  (sonce)
  • umetna ultravijolična svetloba -  (solarij)
  • tobak (pri aktivnih in pasivnih kadilcih)
  • ionizirno sevanje (žarki X in gama)

2a Verjetno kancerogeno za ljudi
(navadno podprto z močnimi dokazi o kancerogenosti pri živalih) 

  • kreozoti
  • izpušni plin dizelskega goriva
  • formaldehid
  • PCB 

2b Mogoče kancerogeno za ljudi
(navadno podprto z izsledki o kancerogenosti pri ljudeh, ki so sicer kredibilni, za katere pa ni mogoče izključiti drugih razlag. 

  • kava
  • nizkofrekvenčna magnetna polja
  • izpušni plin bencina
  • visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja
  • steklena volna
  • stiren