V poročilu EHC iz leta 2007, ki temelji na doslej najbolj obsežnem vrednotenju znanstvenih raziskav s področja morebitnih vplivov NFF električnih in magnetnih polj na ne-rakave obolenja, SZO navaja, da so dokazi za povezave med izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in vsemi preučevanimi ne-rakavimi učinki nezadostni. Prav tako niso potrdili, da bi bili škodljivi učinki na zdravje posledica izpostavljenosti NF električnim in magnetnim poljem. SZO je preučila vso razpoložljivo znanstveno literaturo o nevrovedenjskih in nevroendokrinih sistemih, nevrodegenerativnih in kardiovaskularnih boleznih, imunoloških in hematoloških vplivih ter morebitnih vplivih na razmnoževanje in razvoj. Poročilo SZO navaja, da so ”dokazi za kakršen koli vpliv na rojstvo, razmnoževanje ali razvoj, na nevrodegenerativne in kardiovaskularne bolezni ali na imunski in hematološki sistem neprepričljivi” (SZO, 2007, str. 13).
Veliko kohortnih študij je preučevalo umrljivost zaradi kardiovaskularnih bolezni v povezavi z ocenjeno poklicno izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem. Eno izmed teh študij so izvedli tudi v Švici. Ta je vključevala okoli 20.000 delavcev na železnici (Roosli et al., 2008). Na Nizozemskem pa so v kohortno študijo vključili okoli 120.000 odraslih (Koeman et al., 2013). V ZDA so tovrstne izpostavljenosti preučili s pomočjo analize nacionalne longitudinalne študije umrljivosti (Cooper et al., 2009). Nobena od teh študij ni pokazala nikakršne povezave z umrljivostjo zaradi kardiovaskularnih bolezni, ki bi potrdila vpliv izpostavljenosti ELF EMP na razvoj bolezni.
Povezanost med umrljivostjo zaradi nevrodegenerativnih bolezni in poklicno izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem so preučevali pri švicarskih železniških delavcih (Roosli et al., 2007), britanskih delavcih elektrotehniške stroke (Sorahan in Kheifets, 2007) in z veliko kohortno študijo splošne populacije v Švici (Huss et al., 2015) in na Nizozemskem (van der Mark et al., 2014). Čeprav so nekatere študije pokazale povečanje tveganja, nam splošen pregled izvedenih študij ne poda trdnih ali doslednih dokazov za povezavo med poklicno izpostavljenostjo ELF EMP in umrljivostjo zaradi katerekoli nevrodegenerativne bolezni.
Velika švicarska kohortna študija je preučevala izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem v bivalnem okolju (Huss et al., 2013). Študija je pri tistih, ki so živeli bližje kot do 50 m od 220-380 kV daljnovodov, pokazala povečano umrljivost zaradi Alzheimerjeve bolezni. Do te ugotovitve so prišli s primerjanjem s tistimi, ki so živeli več kot 600 m stran od daljnovodov. Podobna študija, ki so jo na Danskem izvedli s pomočjo izboljšane tehnologije (Frei et al., 2013), pa ni ponovila oz. potrdila ugotovitev, do katerih so prišli Švicarji. V dansko študijo so vključili na novo diagnosticirane primere nevrodegenerativnih bolezni, kar predstavlja bistveno izpopolnitev metod, medtem ko so za švicarsko študijo uporabili mrliške liste.
Brazilska študija umrljivosti (Marcilio et al., 2011) in nizozemska študija novo diagnosticiranih primerov amiotrofične lateralne skleroze (Seelen et al., 2014) nista pokazali nobene povezave med oddaljenostjo prebivališča od visokonapetostnih daljnovodov in amiotrofično lateralno sklerozo. Nekatere klinično podprte študije primerov s kontrolami so pokazale povezavo med pričakovano poklicno izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in Alzheimerjevo boleznijo ali demenco (npr., Davanipour et al., 2007). Glavne omejitve teh študij so prisotnost razlik v spominjanju preteklih dogodkov in pristranost pri izbiri vzorca. Ena izmed novejših študij je pri starejših osebah španskega rodu v ZDA v povezavi s pričakovano poklicno izpostavljenostjo pokazala povečanje kognitivne disfunkcije (Davanipour et al., 2014). Študija pa je bila žal metodološko omejena, zaradi česar ne vemo natančno, ali je bolezen sledila izpostavljenosti ali obratno. Manjkalo ji je tudi jasnih diagnostičnih kriterijev ter obdelanih ocen poklicne izpostavljenosti.
Z novejšo meta-analizo velikega števila epidemioloških študij o poklicni izpostavljenosti magnetnim poljem in nevrodegenerativnih boleznih so prišli do spoznanja, da bi Alzheimerjeva bolezen lahko bila šibko povezana z ocenjeno izpostavljenostjo magnetnim poljem (Vergara et al., 2013). Avtorji pa so nato priznali, da bi lahko bila njihova ugotovitev vsaj delno posledica pristranosti zaradi dajanja prednosti pozitivnim študijam. Meta analiza je pokazala povišano tveganje tudi za amiotrofično lateralno sklerozo. Kljub temu pa so avtorji sklenili, da to verjetno ni posledica izpostavljenosti magnetnim poljem, saj je bila omenjena povezava močnejša pri študijah, kjer so uporabili poklicni naziv, kot pri tistih, ki so uporabili oceno izpostavljenosti magnetnim poljem.
Iz tega razloga so vzniknila tudi ugibanja, da bi lahko bili električni šoki moteče spremenljivke pri ugotovljeni povezavi. Vendar pa novejše študije amiotrofične lateralne skleroze takih ugibanj niso potrdile (van der Mark et al., 2014; Vergara et al., 2015; Huss et al., 2014).
Z epidemiološkimi študijami so nadaljevali preučevanje povezave med neugodnim izidom nosečnosti in izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem. Mnogo teh študij pa je imelo resne pomanjkljivosti ali omejitve v zasnovi, opredelitvi primerov, oceni izpostavljenosti ali poročanju. Zato imajo dokazi teh študij v skupnem vrednotenju zelo malo teže (npr. Shamsi in Mahmoudabadi, 2013; Mahram in Ghazavi, 2013; Wang et al., 2013; Su et al., 2014).
Kanadska študija (Auger et al., 2012) je preučevala pojav mrtvorojenosti v povezavi z oddaljenostjo prebivališča od daljnovodov. Izmed okoli pol milijona rojstev so avtorji v Quebecu identificirali 2.033 mrtvorojenih otrok in določili oddaljenost med poštno številko ob rojstvu in najbližjim daljnovodom. Avtorji niso med mrtvorojenostjo in oddaljenostjo prebivališča zaznali nobene dosledne povezave ali tendence. Upoštevanje poštne številke kot naslova in razdalje od daljnovodov kot podlage za oceno izpostavljenosti NF električnim in magnetnim poljem predstavlja glavni omejitvi študije.
V britanski študiji so preučili okoli 140.000 rojstev edincev, rojenih med 2004 in 2008 (de Vocht et al., 2014). Avtorji so neznatno zmanjšanje teže ob rojstvu (za okoli 212 gramov) zaznali pri materah, ki so živele do 50 m stran od daljnovoda. V povezavi z oddaljenostjo prebivališča od daljnovodov niso odkrili nobenih drugih kliničnih izidov rojstev.
Raziskovalci so dve študiji namenili raziskovanju povezave med astmo ter debelostjo pri plodu in materino izpostavljenostjo ELF EMP med nosečnostjo (Li et al., 2011; Li et al., 2012). Drugi znanstveniki teh ugotovitev še niso ponovili, pojasnjevati pa jih je težko, saj hipoteze niso bile dovolj verodostojne, na rezultate pa bi lahko vplivali tudi socialno-ekonomski status in drugi znani faktorji tveganja (Brain et al., 2012; Villeneuve et al., 2012).
Rezultati novejših študij na področju ne-rakavih učinkov ostajajo podobni starejšim in tako dokazi, da bi lahko povezali ne-rakave učinke in izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem, ostajajo nezadostni. Novejše študije prav tako niso pokazale nobenih povezav med izpostavljenostjo NF magnetnim poljem in kardiovaskularnimi boleznimi. To je potrdilo prejšnje sklepe, da kardiovaskularne bolezni verjetno niso povezane z izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem. Ker so nekatere študije pokazale šibko povezavo med izpostavljenostjo magnetnim poljem in Alzheimerjevo boleznijo ter amiotrofično lateralno sklerozo, na tem področju še vedno ostaja nekaj nejasnosti. Kljub temu pa novejše študije potrjujejo sklep, da so celotni dokazi za vzročno povezavo nezadostni. Prav tako ostajajo nezadostni tudi dokazi za reprodukcijo in razvoj. Poročilo SCENIHR iz leta 2015, ki je v tem podobno poročilu SZO iz leta 2007, ni identificiralo nobenih zdravstvenih učinkov, ki bi bili vzročno povezani z izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem. Dokazi za različne bolezni so opredeljeni različno: za samo-opisane simptome in nevrodegenerativne bolezni so dokazi ovrednoteni kot ”neprepričljivi”. SCENIHR za neugodne izide nosečnosti dokazov sploh ni našel. V poročilu so omenjene tudi študije, ki kažejo, da izpostavljenost med nosečnostjo na zdravje otroka nima verjetnih učinkov. Prav tako študije ne kažejo, da bi imela izpostavljenost kakršen koli vpliv na sposobnost razmnoževanja pri ljudeh (SCENIHR, 2015).