Raziskave NF električnih in magnetnih polj se osredotočajo tudi na raka pri odraslih, še posebej na levkemijo in raka na možganih ter dojkah. V analizi iz leta 2002 je IARC ugotovila, da so vsi dokazi za rakotvornost, pridobljeni z epidemiološkimi študijami, nezadostni in ne potrjujejo rakotvornosti NF električnih in magnetnih polj. S tem stališčem soglaša tudi SZO v svojem EHC poročilu iz leta 2007, kjer je potrdila, da so dokazi, zbrani z epidemiološkimi študijami raka pri odraslih, nezadostni za vse vrste raka. Poleg tega je SZO posebej poudarila, da tudi dokazi epidemioloških študij raka na dojkah ne kažejo na obstoj povezave.
Znanstveniki so z meta analizo obsežno ovrednotili razpoložljivo literaturo o poklicni izpostavljenosti NF električnim in magnetnim poljem v povezavi z levkemijo in rakom na možganih pri odraslih (Kheifets et al., 2008). Študija je sicer pokazala rahlo in statistično pomembno pogostejše pojavljanje levkemije in raka na možganih glede na višje ocenjeno izpostavljenost magnetnim poljem v posameznih študijah, vendar pa so vsi izsledki avtorje privedli do sklepa, da izpostavljenost magnetnim poljem ni razlog opažene povezave. Novejše študije, od katerih so bile nekatere izvedene z izpopolnjenimi analitičnimi metodami in ocenami izpostavljenosti, so pokazale šibkejše povezave od tistih, ki so jih pokazale starejše študije. Znanstveniki ob primerjavi starejših in novejših študij niso odkrili ponavljajočega oz. stalnega vzorca. Zato so sprejeli sklep, da ”odsotnost jasnega vzorca povezav med izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in tveganjem ne podpira hipoteze, da so te izpostavljenosti odgovorne za opaženo presežno tveganje” (Kheifets et al., 2008).
Najnovejše epidemiološke študije levkemije in raka na možganih pri odraslih so se osredotočale tako na poklicno izpostavljenost kot na izpostavljenost v bivalnem okolju. Epidemiološke študije primerov s kontrolami iz Brazilije (Marcilio et al., 2011) in Velike Britanije (Elliott et al., 2013) so kot glavno merilo za izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem uporabile bližino bivališča. Brazilska študija je obsegala 1.857 primerov levkemije, 2.357 primerov raka na možganih in 4.706 kontrol. Študija v Veliki Britaniji pa je vključevala 7.823 primerov levkemije, 6.781 primerov raka na možganih in 80.000 kontrol. Nobena od teh dveh študij ni podprla povezave z levkemijo ali rakom na možganih.
Povezavo med levkemijo oz. rakom na možganih in poklicno izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem pa so preučili z obsežnimi kohortnimi študijami. Med njimi sta tudi britanska in nizozemska študija. Britanska je vključevala okoli 70.000 delavcev v elektroindustriji (Sorahan, 2012; Sorahan, 2014), nizozemska pa okoli 120.000 odraslih (Koeman et al., 2014). Poklicno izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem so preučevali tudi s pomočjo velike mednarodne študije, ki je vključevala več kot 5.000 primerov možganskega raka (Turner et al., 2014). Nobena od omenjenih študij ni razkrila doslednih in zanesljivih povezav med NF električnimi in magnetnimi polji in levkemijo ali rakom na možganih pri odraslih.
Epidemiološka literatura o levkemiji in raku na možganih pri odraslih, objavljena od leta 2007 naprej, ne poda nobenih novih dokazov, ki bi spremenili obstoječo ugotovitev, da so dokazi za povezavo nezadostni. Meta analiza je pokazala, da novejše in metodološko bolj dodelane študije kažejo na šibkejše povezave z NF električnimi in magnetnimi polji od tistih, na katere kažejo starejše in manj dovršene študije. Tudi ko so z meta analizo preučevali začasni trend med študijami, niso odkrili nobenih stalnih vzorcev povezav z različnimi podvrstami raka. Tako vsi dokazi kažejo, da je vzročna povezava med temi raki pri odraslih in NF električnimi in magnetnimi polji malo verjetna.
V svojem poročilu SCENIHR navaja, da za rake pri odraslih ni ugotovljena nobena dosledna povezava’ (SCENIHR, 2015, str. 158). To se ujema s starejšimi ocenami, vključno s poročilom SZO iz leta 2007.
SZO leta 2007 zaradi pretežno nepodprtih dokazov iz epidemioloških študij raka na dojkah nadaljnjega raziskovanja tega raka ni vključila na svoj seznam prednostnih raziskav, čeprav so se po tem zvrstile še mnoge epidemiološke študije, s katerimi so preučevali povezavo med izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in rakom na dojkah. Britanska študija primerov s kontrolami in oddaljenosti bivališča od daljnovodov (Elliott et al., 2013) je vključevala več kot 29.000 primerov ženskega raka na dojkah. V študiji niso zaznali nobenega porasta tveganja za raka na dojkah niti glede na oddaljenost od daljnovodov niti glede na pričakovano izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem. Tudi kohortni študiji Velike Britanije in Nizozemske sta identificirali primere raka na dojkah, a nista pokazali porasta tveganja za raka na dojkah, ki bi ga povzročila poklicna izpostavljenost NF električnim in magnetnim poljem (Sorahan, 2012; Koeman et al., 2013). Obsežna kohortna študija poklicne izpostavljenosti na Kitajskem je vključevala 267.000 kitajskih delavk v tekstilski industriji. V okviru študije so raziskovalci identificirali 1.678 primerov raka na dojkah, ki so ga diagnosticirali med leti 1989 in 2000 (Li et al., 2013). Na podlagi podrobne analize delovne zgodovine posamezne delavke in matrike o delovni izpostavljenosti, ki je temeljila na meritvah, so raziskovalci prišli do sklepa, da med izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in tveganjem za raka na dojkah ni nobene povezave. Kitajski znanstveniki so tako za moški kot tudi za ženski rak na dojkah izvedli številne meta analize epidemioloških študij NF električnih in magnetnih polj (Chen et al., 2013; Sun et al., 2013; Zhao et al., 2014). Znanstveniki obeh zadnjih študij so poročali o šibki, ampak pomembni zvezi z NF električnimi in magnetnimi polji, kar je ravno nasprotno sklepom, ki so jih predstavile SZO in ostale skupine za oceno tveganja. Ta odstopanja bi lahko bila posledica starejših in metodološko manj dodelanih študij, ki so bile predmet omenjene meta analize. Nedavno objavljene študije glede raka na dojkah še dodatno potrjujejo dokaze, ki kažejo, da med izpostavljenostjo NF električnim in magnetnim poljem in razvojem raka na dojkah ni vzročne povezave. Omenjene študije tako potrjujejo sklep SZO, da povezava z rakom na dojkah ni dokazana.