Home » Prakse uvajanja načela previdnosti v nekaterih državah EU

Prakse uvajanja načela previdnosti v nekaterih državah EU

od jure

Nekatere države so uveljavile predpise, ki temeljijo na smernicah ICNIRP (2010, 2020) bodisi v obliki zakonov oz. prostovoljnih standardov, bodisi priporočil, druge pa so ubrale bolj restriktivno politiko z argumentom uvajanja načela previdnosti.

V Evropi so zakonodajo in priporočila, ki temeljijo na načelu previdnosti, doslej sprejele nekatere države, med njimi Italija, Nemčija, Francija, Švica in na določen način tudi Slovenija. Pristopi se med njimi precej razlikujejo in kažejo, da za temi ukrepi ni jasnih strokovnih usmeritev, temveč zgolj politična motivacija trenutnih vladajočih struktur, da izvedejo ukrepe, ki naj bi pomirili javnost. Vendar praksa kaže, da je ravno v državah, ki zakonsko uvajajo nižje mejne vrednosti od znanstveno določenih, javno mnenje do problematike NF MP najbolj odklonilno in utrjeno v prepričanju, da tudi nizke jakosti izpostavljenosti pomenijo veliko zdravstveno tveganje.

Edit Content

V Italiji od leta 1992 obstaja odlok, ki za imisije naprav za prenos električne energije (NF-EMP) predpisuje imisijske mejne vrednosti ICNIRP. Pri DV je treba dodatno upoštevati preventivne oddaljenosti od krajev, na katerih se dlje časa zadržujejo ljudje. Italijansko ministrstvo za okolje je leta 1998 izdalo uredbo (Italy, 1998), ki se od mednarodnih smernic razlikuje tako v strokovni podlagi kot v mejnih vrednostih izpostavljenosti. Že mejne vrednosti za kratkotrajno zadrževanje so nižje od vrednosti ICNIRP. Za dolgotrajno izpostavljenost je opozorilna mejna vrednost za NF MP 10 µT, torej občutno nižja in znaša 5 % mejne vrednosti ICNIRP (2010). Pri novih napravah je treba te mejne vrednosti upoštevati od samega začetka; obstoječe naprave, ki presegajo mejne vrednosti, je treba sanirati.

Dozimetrične količine (gostota induciranega toka, SAR) niso omenjene. Po drugi strani pa so uvedeni posebni nivoji omejitve izpostavljenosti, ki so imenovani »mejne vrednosti izpostavljenosti«, »opozorilne mejne vrednosti« in »ciljne mejne vrednosti«. V odredbi niso eksplicitno pojasnjene. Definicijo najdemo v osnutku zakona, o katerem razpravlja italijanski parlament:

  • mejne vrednosti izpostavljenosti so imisijski nivoji EMP, ki nikakor ne smejo biti preseženi;
  • opozorilne mejne vrednosti so imisijske vrednosti, ki ne smejo biti presežene v bivalnem okolju (stanovanjski objekti, šole, bolnišnice, igrišča …). Posebej so definirane kot preventivne vrednosti za zapoznele učinke;
  • ciljne mejne vrednosti (»quality goals«) so emisijske vrednosti, ki so usmerjene k previdnosti tudi glede zaščite pred morebitnimi zapoznelimi učinki.
frekvenca
Ciljne mejne vrednosti (MP [µT])
Opozorilne mejne vrednosti (MP [µT])
50 Hz

3

10

Odredba nalaga regionalnim in lokalnim oblastem, naj upoštevajo ciljne mejne vrednosti. Na splošno so bile razumljene kot dodatne omejitve izpostavljenosti, bolj restriktivne od opozorilnih nivojev, ki naj bi jih uvedli na posameznih območjih.

Po izsledkih nekaterih znanstvenih člankov, iz naslova (prestroge) uporabe načela previdnosti ter empiričnega zniževanja mejnih vrednosti, umeščanje virov EMP – še posebno nove tehnologije 5G – na približno 70 % prostora v Italiji ni več možno. Temu je tako, ker bi bile z novim umeščanjem presežene zelo nizko ter arbitrarno postavljene mejne vrednosti. Ob upoštevanju opozorilne mejne vrednosti je tako v mnogih primerih onemogočeno, da bi se v prostor umestile nove tehnologije. Italija tako predstavlja primer, kjer prestrogo postavljene mejne vrednosti omejujejo nadaljnji razvoj in napredek, pri čemer zato nimajo ustrezne znanstvene podlage (Carciofi, et al., 2018).

Edit Content

Švicarska uredba (Switzerland 1999a in 1999b) se eksplicitno nanaša na smernice ICNIRP. Na vseh območjih, na katera zahajajo ljudje, morajo biti izpolnjene tako imenovane imisijske mejne vrednosti. Te so enake referenčnim vrednostim ICNIRP. Vendar pa so postavljene tudi previdnostne emisijske vrednosti (imenovane tudi »instalacijske vrednosti«), ki jih noben vir posamično ne sme preseči. To pomeni, da nikjer, kjer je mogoče pričakovati zadrževanje ljudi, ne smejo biti presežene celotne imisijske mejne vrednosti, hkrati pa noben vir ne sme prispevati k celotni izpostavljenosti več, kot dovoljujejo emisijske mejne vrednosti. Posebnost švicarskega uredbe je, da so emisijske vrednosti odvisne od vrste vira. Mejne vrednosti so prikazane v Tab. 3.

Viri EMP
Emisijska mejna vrednost
Daljnovodi, kablovod in transformatorske postaje

1 µT

Naprave, postavljene po začetku veljavnosti švicarske uredbe, morajo biti postavljene tako, da so upoštevane imisijske mejne vrednosti ter tehnične in obratovalne zahteve. Kraji z občutljivo rabo ne smejo biti znotraj varovalnega območja. Lastnik vira mora izpolniti poseben vprašalnik o kraju postavitve ter ga posredovati pristojnim organom. Če mu ne uspe naprave projektirati ter namestiti tako, da znotraj varovalnega območja ne bi bilo krajev z občutljivo rabo, mora jasno prikazati, da ta zahteva ni izpolnjena. Enake zahteve veljajo za naprave, na katerih opravljajo spremembe po začetku obratovanja, jih zamenjujejo ali selijo na drugo mesto.

Dodatni stroški, potrebni za izpolnitev tehničnih in obratovalnih zahtev, so praviloma neznatni. Te ukrepe pri novih napravah že danes večinoma upoštevajo. Nasprotno pa lahko upoštevanje varovalnega območja v posameznih primerih povzroči višje stroške, na primer takrat, ko so pri DV potrebni višji stebri, širši koridorji ali delna položitev kablov. Uredba določa, da morajo pristojni organi v posameznih primerih dovoliti izjemo, če bi bili dodatni stroški previsoki.

Določen dodatni napor je potreben tudi za izpolnitev in predložitev vprašalnika o kraju postavitve. Predviden je preprost vprašalnik, ki ga bo mogoče izpolniti brez posebnega truda. Tehnični podatki o napravi so pri projektiranju tako ali tako znani. Dodaten napor je potreben pri identifikaciji krajev z občutljivo rabo v okolici naprave. V primerjavi z delom, potrebnim pri projektiranju, je ta dodatni napor neznaten.

Omeniti je treba tudi, da švicarska uredba dovoljuje izpostavljenost do mejnih vrednosti ICNIRP, ko gre za več virov. Emisijske vrednosti so tako bolj tehnične zahteve kot omejitve zaradi varovanja zdravja. Poročilo, ki je kot razlaga izšlo poleg uredbe decembra 1999 (Switzerland 1999a), pojasnjuje, da so mejne vrednosti ne glede na obstoječo izpostavljenost v okolju postavljene tako nizko, kolikor je to še tehnično in operativno mogoče ter ekonomsko smiselno. Zato so mejne vrednosti (tj. emisijske mejne vrednosti) precej nižje od imisijskih. 

Edit Content

Nemška vlada navaja, da je glede na trenutno stanje znanosti treba pri spoštovanju mejnih vrednosti šestindvajsete uredbe za izvajanje nemškega zveznega zakona o imisijah (Uredba o EMP) – 26. BImSchV) zagotoviti varovanje zdravja prebivalstva tudi v primeru morebitnih dolgotrajnih vplivov.

Poleg dokazanih vplivov na zdravje pa nekateri znanstveni izsledki kažejo na možnost tveganja za zdravje tudi pri nizkih sevalnih obremenitvah. Zato Zvezni urad za varstvo pred sevanji (BfS) zahteva upoštevanje previdnostnih ukrepov. Zmanjšanje izpostavljenosti prebivalstva lahko dosežemo z različnimi ukrepi, za katere so odgovorni tako državni organi kot tudi investitorji in izdelovalci naprav, pa tudi vsak posamezni državljan. Ti ukrepi so:

  • NF EP in MP, ki jim je izpostavljeno prebivalstvo, morajo biti čim nižja.
  • Prebivalstvo mora biti obveščeno o znanih in domnevnih vplivih sevanj in o sevalnih obremenitvah relevantnih virov, kot so na primer DV ali električne naprave.
  • Raziskave, ki skušajo pojasniti znanstvena vprašanja, se nadaljujejo.
  • V Nemčiji zakonodaja zahteva, da je treba pri gradnji ali temeljiti rekonstrukciji DV izčrpati vse možnosti za zmanjšanje NF MP v skladu s trenutnim stanjem tehnike.

Na novo načrtovani VN DV na izmenični tok ne smejo prečkati stavb, namenjenih dolgoročnemu bivanju ljudi. Obveznost zmanjšanja NF MP velja le za lokacije, kjer so domovi, bolnišnice, šole, ustanove za varstvo otrok, igrišča ali katera koli druga lokacija, ki ni namenjena izključno za začasno zadrževanje ljudi. Ukrepi morajo biti sorazmerni glede na stroške, funkcionalnost in negativne vplive na okolje, dobro počutje in varnost pri delu.

Nekatere regije znotraj Nemčije so uveljavile dodatne omejitve glede novih energetskih vodov. Navajajo možne ukrepe za zmanjšanje obremenitev okolja z NF MP kot so:

  • povečanje navpične razdalje do vodnikov;
  • zmanjšanje razdalj med vodniki;
  • optimizacija geometrije razporeditve faz in faznega zaporedja sosednjih vodnikov.

Nekatere nemške regije so uveljavile bolj splošne omejitve novih električnih vodov v regionalni zakonodaji o prostorskem načrtovanju. V prostorskem razvojnem načrtu Spodnje Saške je navedeno, da mora biti v pozidanih območjih oddaljenost novih DV od domov, šol, ustanov za varstvo otrok, bolnišnic ali domov za oskrbo najmanj 400 metrov, prav tako pa je treba upoštevati tudi kabliranje kot možno rešitev. V drugih regijah (npr. Bremen) je lokalna politika bolj omejevalna od zvezne politike, zlasti pri gradnji novih stanovanjskih območij. Na teh lokacijah so kot kakovostni cilj postaviti omejitev za 24-urno povprečno MP v vrednosti  0,3 µT.

Edit Content

Z vidika uporabe načela previdnosti je zanimiva tudi francoska jurisdikcija, v kateri je načelo previdnosti zapisano že v ustavi. Od leta 2010 so v Franciji izvedli kar nekaj raziskav, ki so omogočile boljši vpogled v izpostavljenost javnosti NF MP. Ugotovili so, da so najvišje vrednosti EP na prostem izmerjene pod VN DV, v bližini razdelilnih transformatorskih postaj (RTP) ali TP. Najvišje vrednosti MP, ki so posledica uporabe gospodinjskih naprav, pa najdemo doma. Vendar je izpostavljenost v tem primeru časovno omejena ter zelo lokalizirana.

Francoska agencija za prehrano, okolje in zdravje (ANSES) je posebno pozornost posvetila določenim izsledkom študij, ki so pokazale povezavo med pojavom otroške levkemije ter izpostavljenosti NF MP vrednosti 0,2 µT do 0,4 µT. V luči novih zbranih podatkov najnovejših raziskav je ANSES potrdila ”omejeno” stopnjo dokazov, ki bi kazala na navedene dolgoročne učinke in hkrati izpostavila, da se je ta povezava v zadnjih desetih letih kazala manj pogosto.

Nadalje je ANSES financirala tudi študijo, da bi z njo ovrednotila izpostavljenost prebivalstva – še posebno otrok – NF MP med 0,2 µT in 0,4 µT zaradi VN DV (ANSES, 2019). Študija, ki so jo izvedli strokovnjaki INSERM ter Caenske univerzitetne bolnišnice je pokazala, da je okoli 40.000 otrok, mlajših od 15 let (0,35 % populacije), v njihovih domovih izpostavljenih povprečni vrednosti NF MP, ki presega vrednosti 0,4 µT, ter da je okoli 8.000 otrok (0,18 % populacije) izpostavljenih MP, ki presegajo vrednost 0,4 µT v šolah (ANSES, 2019). V luči teh rezultatov in upoštevanja načela previdnosti je ANSES tako pozvala, da bi v prihodnje preprečili gradnjo objektov za bolj občutljive skupine ljudi (bolnišnice, šole, vrtci …) v bližini VN DV ter da se VN DV ne bi gradili v bližini že obstoječih tovrstnih objektov. Hkrati je ANSES poudarila, da obstoječi predpisi v Franciji urejajo samo mejne vrednosti izpostavljenosti v neposredni bližini TP in VN DV. Zato priporoča, da se bi tovrstni regulatorni ukrepi uporabili tudi za ostale vire elektromagnetnih sevanj (oddajniki, bazne postaje), ki jim je javnost lahko izpostavljena.

Francoska vlada zato priporoča, da se je potrebno v največji možni meri izogniti gradnji novih bolnišnic, porodnišnic in objektov za varstvo otrok v bližini elektroenergetskih vodov, KBV in TP, kjer bi bili otroci izpostavljeni vrednosti NF MP nad 1 µT. Posebnih navodil, ki bi prepovedovala ali omejevala gradnjo nove ali spreminjanje obstoječe elektroenergetske infrastrukture (z obremenitvami nad 1 µT) v bližini občutljivih lokacij ministrstvo ni izdala. Vendar si operater omrežja prizadeva, da bi se pri načrtovanju razvoja omrežja čim bolj izognil izgradnji nove elektroenergetske infrastrukture v bližini občutljivih lokacij.

Edit Content

V Belgiji je omejitev izpostavljenosti prebivalstva NF MP določena za domove in javne zgradbe, ki podaja mejno vrednost izpostavljenosti 10 µT in “kakovostni cilj” 0,2 µT. Odlok natančno navaja previdnostno načelo in zahteva, da so ukrepi pretehtani glede na verjetnost in resnost domnevnih učinkov, velikost izpostavljene populacije in pričakovani družbeni vpliv učinkov in ukrepov. Flamska vlada je določila politiko v zvezi z morebitnimi tveganji povezanih z NF MP v okolici VN DV (RIMV 2017b). Ugotovitve je mogoče strniti v naslednje točke:

  • potrebno se je izogibati izpostavljanju obstoječih občutljivih lokacij (šol, vrtcev…) novim obremenitvam z NF MP;
  • nove občutljive lokacije ne bi smele biti nameščene na območjih obremenjenih z NF MP višjim od 0,4 µT (povprečna letna obremenitev, dolgotrajna izpostavljenost);
  • predvidene se finančne kompenzacije ali odkupi nepremičnin, ki so izpostavljene NF MP novih DV tras, kjer se temu ne da izogniti.

V Flandriji je ministrstvo izdalo priporočilo, da se je pri načrtovanju novih energetskih vodov potrebno izogibati prečkanju šol in vrtcev. Nove šole in vrtci ne smejo biti postavljeni v območje NF MP s povprečno letno izpostavljenostjo večjo od 0,4 µT. V Bruslju resorno ministrstvo zahteva, da se za nova okoljevarstvena dovoljenja v krajih blizu transformatorjev in DV, kjer se lahko zadržujejo mlajši od 15 let, 24-urno povprečje ne presega 0,4 µT.

Edit Content

Na Nizozemskem je vlada izdala priporočilo lokalnim oblastem in operaterjem prenosnih omrežij, da naj v največji možni meri preprečijo nastanek novih situacij z dolgotrajno izpostavljenostjo otrok na območjih okoli nadzemnih VN DV z letno povprečno vrednostjo NF MP večjo od 0,4 µT. Priporočilo se uporablja pri izdelavi prostorskih načrtov in določitvi tras VN DV ali v primeru sprememb obstoječih načrtov ali rekonstrukcij obstoječih DV. Priporočila politike se nanašajo le na prenosne DV, ne pa tudi na druge vire močnostnih NF MP. Ministrstvo za okolje je v preteklosti kot previdnostno politiko izdalo dodatno priporočilo, da pri izdelavi prostorskih načrtov in določitvi tras nadzemnih VN DV ali v primeru sprememb obstoječih načrtov ali rekonstrukcije obstoječih DV, lokalni in regionalni organi in upravljavci omrežja sledijo, kolikor je to smiselno, načelu preprečevanja ustvarjanja novih razmer v območjih okoli nadzemnih električnih vodov, ki bi vodile v dolgoročno izpostavljenost otrok večjo od 0,4 µT (RIVM 2017b).

Izvaja se dodatna politika, ki zagotavlja priložnosti za odstranitev stanovanj neposredno pod vodniki nadzemnih VN DV. Vendar pa ni povezana s previdnostno politiko o novih situacijah v bližini nadzemnih DV in morebitnimi zdravstvenimi posledicami zaradi bivanja v bližini DV.

Ministrstvo uvaja programe kot kombinacijo kabliranja obstoječih DV in odkupov nepremičnin, ki se nahajajo pod obstoječimi DV. Lastniki domov, ki se nahajajo neposredno pod vodniki 220 do 380 kV DV v urbanih območjih in pod vodniki 50, 110 ali 150 kV DV zunaj naselij, lahko podajo zahtevo po odkupu nepremičnine. Dom lahko tako na novo zgradijo drugje. Ocenjeno število prizadetih domov na Nizozemskem je 375.

Edit Content

V VB so ustanovili posebno Svetovalno skupino za zainteresirane strani o NF EP in MP (SAGE), ki preučuje možne previdnostne ukrepe v zvezi z NF MP. SAGE sestavljajo zainteresirane strani, ki predstavljajo širok spekter mnenj, vključno s predstavniki zaskrbljene javnosti, znanosti, industrije in vladnih organizacij. Združuje številna strokovna področja, vključno s tistimi, ki imajo veliko strokovnega znanja v znanstvenih disciplinah in oblikovanju politike, pa tudi predstavnike javnosti. SAGE enako financirajo vlada, elektroenergetska industrija in fundacije.

Glavni namen te skupine SAGE je bil zbrati ključne zainteresirane strani, da prepoznajo in raziščejo možnosti uvedbe ukrepov načela previdnosti glede NF MP in pripravijo praktična priporočila za izvedbo le teh.

Sklepno poročilo (SAGE 2010) se je osredotočilo na ukrepe, ki so praktični in enostavni in jih vlada lahko implementira, nikakor pa ne radikalni v smislu večjih sprememb predpisov ali sedanje prakse. V okviru omenjene skupine SAGE so bili sprejeti zaključki dialoga z zainteresiranimi deležniki, ki podpirajo izvajanje nizkocenovnih ukrepov za zmanjševanje obremenitev ljudi in okolja z NF MP.

Povzetek praks

Po pregledu politik nekaterih evropskih držav ugotovimo, da so te v osnovi podobne, razlikujejo se npr. v obsegu sprejetih previdnostnih ukrepov in na kakšen način se ti odražajo v zakonodaji ter nekoliko tudi glede predpisanih mejnih vrednosti. Kar zadeva omejevanje izpostavljenosti NF MP, ima belgijska regija Flandrija zakonodajno omejitev v zaprtih prostorih v višini 10 % referenčnih vrednosti priporočil EU, druge belgijske regije ter Francija, Nemčija in Nizozemska pa uporabljajo referenčne vrednosti iz priporočil EU (100 µT) – bodisi kot zakonsko omejitev za nove vire bodisi kot priporočeno mejno vrednost za vse vire. VB uporablja višjo mejno vrednost. Nemčija ima predpisane tudi nekatere splošnejše pravne obveznosti, da je potrebno npr. minimizirati NF MP vseh novo grajenih naprav skladno s stanjem tehnike in v okviru sprejemljivih stroškov. VB predpisuje le nizkocenovne ukrepe za zmanjševanje obremenitev okolja z NF MP. Politike omejevanja obremenitev okolja v Flandriji (Belgija), na Nizozemskem in v VB se nanašajo samo na nove občutljive lokacije (stanovanjska naselja, bolnišnice, vrtci, šole) v bližini VN DV, v Franciji tudi na nove občutljive lokacije v bližini VN DV, KBV in TP ter v Bruslju samo na TP (večina elektroenergetskih vodov je pod zemljo). V Nemčiji obveznost zmanjševanja NF MP velja za vse nove električne naprave (DV, KBV, TP) v bližini občutljivih lokacij (RIVM 2017b).