Home » Izhodišča za upravljanje tveganj ob upoštevanju načela previdnosti

Izhodišča za upravljanje tveganj ob upoštevanju načela previdnosti

od jure

Dejanska izpostavljenost javnosti NF MP je običajno precej nižja od mednarodnih smernic, skrb splošne javnosti pa izvira predvsem iz pomislekov o dolgoročnih učinkih, ki naj bi jih povzročala izpostavljenosti nizkim jakostim. Razvrstitev NF MP kot možne rakotvorne snovi s strani IARC je v nekaterih državah sprožila ponovno oceno, ali mejne vrednosti izpostavljenosti za NF MP zagotavljajo zadostno zaščito. Te ponovne presoje so vodile nekatere države in lokalne oblasti k oblikovanju previdnostnih ukrepov.

Izhodišča za upravljanje tveganj ob upoštevanju načela previdnosti

Ker bi čakanje na dokončne ugotovitve lahko imelo škodljive posledice, je smiselno ukrepati že ob ugotovljeni znanstveni negotovosti in ne čakati na izsledke znanstvenih raziskav, ki bi neko tveganje potrdili ali ovrgli. Čeprav tudi na področju problematike NF MP obstaja določena stopnja znanstvene negotovosti, se Evropska komisija ni odločila, da bi načelo previdnosti neposredno vključila v priporočila o omejevanju izpostavljenosti NF MP z uvedbo strožjih mejnih vrednosti. Ocenila je, da bi bilo to neprimerno, saj ne obstajajo dovolj trdni dokazi o mogočih negativnih učinkih NF MP na zdravje ljudi. Vsakršno bistveno povišanje stroškov zaradi zmanjševanja EP ali MP pod zakonsko določenimi vrednostmi torej ni upravičeno.

Kljub temu številne organizacije opozarjajo, da je v povezavi z NF MP smiselno dati prednost projektom, ki so previdnostno naravnani ter uvajajo ukrepe, ki ob ničnih oziroma minimalnih stroških zagotavljajo najmanjše vplive na okolje in zdravje. Smernice za uveljavitev načela previdnosti 

Pred izoblikovanjem smernic za uveljavitev načela previdnosti v praksi je potrebno povzeti ključna izhodišča.

  1. SZO v povezavi z upravljanjem tveganj zaradi NF MP ne narekuje obveznega uvajanja načela previdnosti in ga prepušča politikam posameznih držav. Ob tem pa poudarja, da je smiselno uporabiti le tiste previdnostne ukrepe, ki ob sprejemljivih stroških pomenijo zmanjševanje izpostavljenosti. Neposredne koristi za javno zdravje, ki bi bile posledica zmanjševanja izpostavljenosti prebivalstva, pa zaradi šibkih dokazov o povezavi med izpostavljenostjo NF MP nizkih jakosti in rakom (otroško levkemijo) niso ugotovljene.
  2. Evropska komisija se ni odločila, da bi načelo previdnosti neposredno vključila v priporočila o omejevanju izpostavljenosti NF MP z uvedbo strožjih mejnih vrednosti.
  3. Nekatere države in upravljalci infrastrukture so sprejeli previdnostne ukrepe kot odziv na zaskrbljenost in občutljivost javnosti. To v glavnem velja za območja z bolj občutljivo rabo, kot so stanovanjske površine, bolnišnice, vzgojno-izobraževalne ustanove,… pod pogojem, da socialne in ekonomske koristi preskrbe z električno energijo niso ogrožene, je izvajanje ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti NF MP z ”zelo nizkimi stroški” razumno in upravičeno.
  4. Tako se načelo previdnosti prepleta z načelom preventive, ki postavlja v ospredje uvajanje tehničnih ukrepov, ki vodijo v zmanjševanje izpostavljenosti v okolju ob sprejemljivih stroških.
  5. Pri odločanju o višini »sprejemljivih stroškov« pa igra pomembno vlogo načelo sorazmernosti. Nekatere primerjave konkretnih pristopov (npr. VB) so pokazale, da je zgornji prag sprejemljivosti postavljen pri 4 % vrednosti celotne investicije.
  6. Glede na ekonomsko analizo različnih ukrepov zmanjševanja izpostavljenosti NF MP lahko ugotovimo, da izvajanje ukrepov kompaktiranja DV, kabliranja, premeščanja tras ali bivalnih enot in kompenzacije NF MP zaradi visokih stroškov ni upravičeno.
  7. Pri odločanju za izvedbo nizkocenovnih ukrepov za zmanjšanje NF MP v okolici DV je glavno vodilo, ki mu je potrebno slediti, to, da izvedeni ukrepi ne smejo ogroziti oz. poslabšati zdravstvenih, socialnih in gospodarskih vidikov. Glede na trenutne znanstvene dokaze in glede na pomembne druge negotovosti se priporoča, da se ob izvedbi posameznega ukrepa naredi ocena vpliva le-tega na zdravstvene, socialne in gospodarske kategorije. Pod pogojem, da koristi obstajajo, ter da je strošek izvedbe ukrepa v okviru ”zelo nizkih stroškov”, je izvajanje nekaterih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti razumno in upravičeno.
  8. Na podlagi ekonomske analize lahko ugotovimo, da se stroški za zmanjšanje izpostavljenosti precej razlikujejo od ukrepa do ukrepa, zaradi česar je zelo težko napisati splošno priporočilo za upravljanje stroškov glede na negotova tveganje ob izpostavljenosti NF MP. Namreč, glede na šibkost dokazov za povezavo med izpostavljenostjo NF MP in otroško levkemijo ter zelo omejenim splošnim možnim vplivom na javno zdravje so koristi zmanjšanja izpostavljenosti na zdravje nejasne in zato morajo stroški zmanjšanja izpostavljenosti (izvedbe ukrepov) ”biti zelo nizki”.Po pregledu literature o dobrih praksah umeščanja in drugih ukrepov za zmanjševanje obremenitev okolja z NF MP ugotovimo, da so ukrepi za zmanjševanje obremenitev okolja z NF MP upravičeni, če so povezani z minimalnimi stroški (npr. do 4 % vrednosti investicije). Kot smo večkrat navedli, je več študij pokazalo, da bistveno povečanje stroškov z namenom zmanjševanja NF MP pod zakonsko določenimi vrednostmi oz. pod vrednosti mednarodnih priporočil (ICNIRP) ni smiselno in upravičeno.

Dalje ugotovimo, da so politike in pristopi evropskih držav s predmetnega področja v osnovi podobni, razlikujejo se npr. v obsegu sprejetih (previdnostnih) ukrepov in na kakšen način se ti odražajo v zakonodaji ter nekoliko tudi glede predpisanih mejnih vrednosti. Ukrepi, ki se izvajajo, so v osnovi predvsem odgovor držav oz. upravljalcev infrastrukture na zaskrbljenost in občutljivost javnosti v zvezi z učinki NF MP.

Glede na trenutne znanstvene dokaze in glede na pomembne druge negotovosti se priporoča, da se ob izvedbi posameznega ukrepa naredi ocena vpliva le-tega na zdravstvene, družbene in gospodarske koristi.

Pod pogojem, da koristi od ukrepa obstajajo, ter da je strošek izvedbe ukrepa v okviru ”zelo nizkih stroškov”, je izvajanje nekaterih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti NF MP skladno z načelom previdnosti in načelom preventive ter razumno upravičeno.

Postavlja pa se vprašanje, ali je upoštevanje dodatnega previdnostnega ukrepa sploh strokovno upravičeno, saj dosedanje raziskave ne kažejo na kakršno koli zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi ob zmanjšanju izpostavljenosti, hkrati pa je previdnostno načelo upoštevano z uvedbo dodatnega varnostnega faktorja že v okviru smernic ICNIRP in tudi naše zakonodaje.

Ugotovimo tudi, da se stroški za zmanjšanje izpostavljenosti precej razlikujejo od ukrepa do ukrepa, zaradi česar je zelo težko podati splošno priporočilo za upravljanje stroškov glede na ugotovljeno tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP.