Home » Kakšna je izpostavljenost nizkofrekvenčnim EMP ?

Kakšna je izpostavljenost nizkofrekvenčnim EMP ?

od jure

Prebivalstvo je lahko izpostavljeno ekstremno nizkim frekvencam različnih virov EMP, ki delujejo v našem okolju.
Mednje sodijo tudi daljnovodi in transformatorske postaje. Če se približamo visokonapetostnemu daljnovodu, znaša izpostavljenost električnemu polju neposredno pod njim med 2 in 5 kV/m, izpostavljenost magnetnemu polju pa je nižja od 50 µT. Jakost električnega in magnetnega polja se z oddaljenostjo od daljnovoda hitro zmanjšuje.
Nizkonapetostni daljnovodi predstavljajo precej nižjo izpostavljenost (100-400 V/m in 0.5-3 µT), podzemni kabli pa praktično nobene. Elektrarne in razdelilne transformatorske postaje (RTP) javnosti večinoma niso dostopne, zato ne veljajo za vir, ki bi mu bila izpostavljena širša javnost.


Nivoji izpostavljenosti na področjih, ki so dostopna javnosti, so precej nižji od mejnih vrednosti, ki jih določa Mednarodna komisija za varstvo pred neionizirnimi sevanji (ICNIRP). Te mejne vrednosti so usmerjene v varstvo pred znanimi škodljivimi vplivi na zdravje. V gospodinjstvih so najmočnejši vir magnetnih polj gospodinjske naprave, ki vsebujejo motor, transformatorje in grelce. Polja se z oddaljenostjo od vira hitro zmanjšujejo. Tako je na primer magnetno polje v bližini sesalnika 200-krat nižje v oddaljenosti enega metra kot na oddaljenosti 5 cm (do 40 µT).

Trajne meritev magnetnega polja v stanovanju tipičnega spalnega naselja v Ljubljani med 8. uro zvečer in 8. uro zjutraj, kjer ni v bližini ne transformatorske postaje niti VN daljnovoda.

Podatki o sevalnih obremenitvah kot posledici izpostavljenosti določenemu viru so dostopni in jih uporabljamo pri presoji ustreznosti mejnim vrednostim. Ne vemo pa veliko o izpostavljenosti posameznikov EMP, kar so podatki odločilnega pomena za presojo vplivov na zdravje. To vedenje bi bilo mogoče izboljšati z boljšo uporabo metod, kot so merilniki osebne izpostavljenosti. To so naprave, ki si jih posamezniki nadenejo in nosijo s seboj, izmerijo pa izpostavljenost elektromagnetnim sevanjem v določenem časovnem obdobju. Poleg tega je pomembno tudi to, da se upošteva izpostavljenost zaradi različnih virov in ne le enega. Če želimo oceniti skladnost z mejnimi vrednostmi, moramo izmeriti maksimalno možno izpostavljenost v bližini naprave. Vendar pa je ta pogosto desetkrat, stokrat ali celo tisočkrat višja od povprečne individualne izpostavljenosti oseb. Do presežka lahko prihaja tudi pri osebah, ki ne živijo in delajo v neposredni bližini virov. Celo pri monterju, ki instalira in popravlja daljnovode, je lahko povprečna izpostavljenost za 10-krat nižja od maksimalne. Med prebivalstvom so pričakovane izpostavljenosti sto ali tisočkrat nižje.
Delavci v elektroindustriji so lahko pri delu izpostavljeni visokim sevalnim obremenitvam. Polja ekstremno nizkih frekvenc dosegajo ali presegajo priporočene mejne vrednosti za delavce (Direktiva 2004/40/EC). Na nekaterih območjih v elektrarni ali stikališčih so potrebni ustrezni varnostni ukrepi. EMP nizkih frekvenc (ter srednje frekvence) nastajajo tudi pri indukcijskih pečeh in napravah za varjenje. Treba je nadzorovati izpostavljenost delavcev pri teh napravah. Pri nekaterih varilnih napravah jakosti magnetnega polja lahko narastejo celo na nekaj mT.
Nekatere medicinske naprave za svoje delovanje potrebujejo EMP ekstremno nizkih frekvenc: stimulator rasti kosti, naprave za spodbujanje možganske aktivnosti ali zdravljenje nekaterih bolezni, zdravljenje ran in protibolečinska terapija. EMP ekstremno nizkih frekvenc se lahko uporabljajo tudi za odkrivanje raka z bioimpedančnimi meritvami, kar je neinvazivna diagnostična metoda.