Home » Podzemni kablovod

Podzemni kablovod

od jure
Podzemni kablovodi, ki so nameščeni v posameznih podzemnih ceveh, opravljajo enako nalogo kot daljnovodi, saj skrbijo za prenos električne energije. Gradnja podzemnega kablovoda je navadno dražja od gradnje daljnovoda, vendar se zaradi manjšega vpliva na izgled pokrajine, manjših težav v urbanih območjih ter zaradi manjših vplivnih območji vse pogosteje uporablja. Največ se uporablja za nižje napetostne nivoje (npr. 0,4 kV ali 10 kV), redkeje pa za 110 kV ali celo 400 kV sisteme. Na to, kako se v prostoru porazdeli električno polje, zelo vplivajo materiali v okolici. Ker so kabli, ki sestavljajo kablovod, izolirani, običajno pa tudi oklopljeni in položeni v zemljo, je električno polje kablovodov zanemarljivo.
Magnetno polje v okolici različnih kablovodov. Vrednosti, prikazane na sliki, predstavljajo najvišje vrednosti, ki bi lahko v bližini kablovodov nastopile, saj so predstavljene vrednosti za nazivno obremenjene kablovode (INIS).
Tudi magnetno polje kablovoda je v primerjavi z magnetnim poljem daljnovoda na isti oddaljenosti manjše od magnetnega polja daljnovoda. Vendar pa je nad kablovodom magnetno polje višje kot pod daljnovodom, saj se kabli kablovoda nahajajo bistveno bližje kot kabli daljnovoda. Običajno je kablovod položen v globini med 0,7 in 1,0 m, vodniki daljnovoda pa so nameščeni na višini več metrov nad tlemi. Z oddaljenostjo od kablovoda oziroma daljnovoda pa vrednosti hitreje upadajo pri kablovodu in že na oddaljenosti nekaj metrov so vrednosti v bližini kablovoda nižje kot v bližini daljnovoda.
Primerjava magnetnega polja daljnovoda in kablovoda. Vrednosti, prikazane na sliki, predstavljajo najvišje vrednosti, ko so kablovodi in daljnovodi nazivno obremenjeni (INIS).
Naprava
velikost vplivnega območja na nivoju tal [m]
velikost vplivnega območja na višini 1 m [m]
1 kablovod, nazivni tok 400 A
0
0
3 kablovodi, nazivni tok 400 A
1,8
0
1 kablovod, nazivni tok 800 A
1,4
0
2 kablovoda, nazivni tok 800 A

2,2

0,8