Home » Vplivi EMP na zdravje

Vplivi EMP na zdravje

od jure

Medtem ko so navedeni akutni učinki nizkofrekvenčnih polj znanstveno dokazani, pa obstaja negotovost glede možnih zapoznelih učinkov pri dolgotrajni izpostavljenosti poljem, katerih jakosti ne presegajo mejnih vrednosti, ki jih določajo priporočila ICNIRP ter domača zakonodaja (Ul RS 70/96). Prav ti učinki so že dolgo predmet znanstvenih raziskav. Znanstveniki tako na primer raziskujejo vplive nizkofrekvenčnih polj na celično membrano, izločanje hormonov, aktivnost encimov, sintezo DNK in nastanek raka. Rezultatov nekaterih raziskav, ki so pokazale na obstoj bioloških učinkov, druge raziskovalne skupine v ponovitvenih poizkusih v številnih primerih niso mogle potrditi. Poleg tega pa je prenos izsledkov o bioloških učinkih na nivoju celičnih raziskav oz. poskusov na živalih na človeka zelo zapleten. 

Vplivi EMP na zdravje

Posebno mesto zavzema otroška levkemija, saj je v tej povezavi magnetno polje klasificirano kot možen kancerogen. Zaenkrat ni  nedvoumnih dokazov kancerogenih vplivov pri odraslih ali verodostojnih razlag na podlagi eksperimentov na živalih ali izoliranih  celicah, epidemiološki dokazi niso dovolj trdni za sklep, da takšna polja povzročajo levkemijo pri otrocih.

Vsi pregledi znanstvene literature so pokazali, da izpostavljenost nizkofrekvenčnim EMP, katerih jakosti so nižje od smernic, ki jih je postavila ICNIRP (1998), nima ugotovljenih škodljivih posledic za zdravje. Nekatere raziskave nakazujejo, da je izpostavljenost  EMP večjih jakosti povezana z degenerativnimi boleznimi živčevja, vendar so rezultati teh raziskav dokaj nezanesljivi, saj ni bilo mogoče izdelati ocene izpostavljenost  škodljivim dejavnikom.

Raziskave med delavci, zaposlenimi v elektrogospodarstvu (prenos in distribucija električne energije) in industriji, kažejo  na povečano tveganje nastanka amiotropične lateralne skleroze (ALS), vendar pa je možno, da so te spremembe posledica izpostavljenosti zaposlenih električnim šokom.

Celoviti pregled literature nakazujemožnost povečanega tveganja obolevanja otrok, ki so izpostavljeni magnetnim poljem srednje vrednosti (okrog 0,3 – 0,4 µT). IARC je kot specializirana agencija za preučevanje tveganje pojava raka v okviru SZO formalno obravnavala te podatke ter na podlagi epidemioloških študij na otrocih uvrstila nizkofrekvenčna magnetna polja med »mogoče kancerogeno za ljudi«. Pomen in posledice te uvrstitve so razloženi v zloženki (#263) o nizkofrekvenčnih EMP in raku, ki jo je pripravila SZO (WHO, 2001).

»Mogoče kancerogeno za ljudi« je klasifikacija, ki označuje snov, za katero velja, da so dokazi o kancerogenosti pomanjkljivi pri ljudeh in manj kot zadostni dokazi o kancerogenosti pri živalih. Ta klasifikacija je najšibkejša med tremi kategorijami (»kancerogeno za ljudi«, »verjetno kancerogeno za ljudi« in »mogoče kancerogeno za ljudi«), ki jih IARC uporablja za klasifikacijo potencialnih kancerogenih snovi na podlagi objavljenih znanstvenih dokazov.

Zakonodajna politika za snovi, ki so klasificirane kot mogoče kancerogeni za ljudi, se razlikuje glede na posamezne države in snovi. Posledica ocene in klasifikacije kancerogenosti snovi, ki jo izvaja IARC, ni samodejno regulatoren odziv. Izpušni plini in kava so klasificirani kot možni kancerogeni, vendar je vidnejši odziv vlad opazen le v prizadevanju za zmanjšanje izpušnih plinov, ni pa bilo opaziti prizadevanj za omejitev uživanja kave.

Kot odziv na naraščajočo zaskrbljenost javnosti zaradi zdravstvenih učinkov izpostavljenosti EMP so številne države še pred oceno IARC pripravile lastne znanstvene preglede literature. Delovna skupina, ki je raziskovala tematiko za ameriški Nacionalni inštitut za zdravstveno ekologijo (NIEHS, 1998), je nizkofrekvenčna magnetna polja uvrstila med možne kancerogene za ljudi. Ameriška vladna agencija je zato priporočila »pasivne sistemske ukrepe«, med te pa sodijo kontinuirano obveščanje in izobraževanje javnosti ter spodbujanje podjetij za prenos in distribucijo električne energije, naj prostovoljno zmanjšajo izpostavljenost ljudi, kjer je to možno.

V Veliki Britaniji je svetovalna skupina za neionizirna sevanja poročala o problematiki EMP omrežne frekvence in o tveganju razvoja raka (AGNIR, 2001). Ugotovili so, da dokazi sicer še niso dovolj trdni, da bi upravičili trden sklep o tem, da EMP povzročajo levkemijo pri otrocih, obstaja pa možnost, da lahko intenzivna in dolgoročna izpostavljenost magnetnim poljem poveča to tveganje. Zdravstveni svet Nizozemske (2001), ki je glavni posvetovalni organ nizozemske vlage, je prišel do podobnih sklepov.

Na podlagi klasifikacije IARC je ICNIRP podala izjavo, v kateri je zapisala, da so izsledki, ki levkemijo pri otrocih povezujejo z nizkofrekvenčnimi EMP, niso dovolj močni, da bi priporočili spremembo svojih smernic (ICNIRP, 2001). Prav tako na podlagi klasifikacije IARC je odbor Evropske komisije priporočil upoštevanje  smernic ICNIRP (EC, 2001).

Kot odgovor na klasifikacijo IARC je SZO izdala brošuro (WHO, 2001). V njej navaja, da je še vedno mogoče, da je opaženo povezavo med izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem in levkemijo pri otrocih mogoče pripisati drugim razlogom. Še posebej podrobno je treba preučiti problematiko identifikacije vplivnih dejavnikov pri epidemioloških študijah ter izpostavljenost drugim snovem. To bo najverjetneje predmet novih študij.

Vendar pa obstaja potreba po preučitvi učinkov na pojav raka pri otrocih, ker epidemiološke študije kažejo realno tveganje pri 50-Hz magnetnem polju vrednosti 0,3–0,4 µT. Kot odgovor na to je pametno uporabiti podatke pregleda AGNIR (2001), kjer so izračunali učinek na stopnje incidence za Anglijo in Wales. Na teh območjih vsako leto zabeležijo okrog 40 primerov levkemije (vseh vrst) pri mlajših od 15 let (statistični podatki za Veliko Britanijo za leto 1999). Britanska študija raka kaže, da je 0,4 % otrok izpostavljenih 0,4 µT ali več ter da bi bila ob domnevi, da je tveganje pri tem nivoju dvakrat večje, kljub temu bila dva primera, nadaljnja dva primera na leto pa je mogoče pripisati izpostavljenosti EMP.

Če predpostavimo, da bi bilo relativno tveganje zaradi pomanjkanja dejanskih rezultatov izpostavljenosti okrog 1,5, bi zabeležili 6–7 novih primerov levkemij na leto. Te ocene kažejo, da je sleherno presežno tveganje omejeno na zelo majhno število otrok, ki so bili izpostavljeni visokim jakostim polja. Če obstaja linearna povezava med izpostavljenostjo in učinkom, bi bile številke lahko nekoliko večje.«

Če torej epidemiološke študije razkrivajo realno tveganje, se pojavita vsako leto dva  otroka z levkemijo. Poleg tega opazimo, da glede na izkušnje britanske študije manj kot polovica otrok, ki so bili izpostavljeni poljem v višini 0,4 µT ali več, ni živela v neposredni bližini daljnovodov. Te izpostavljenosti so bile posledica oskrbe z elektriko v stanovanjih bodisi zaradi načina ožičenja bodisi zaradi uporabe električnih naprav.

Kaj je mogoče narediti glede znanstvene negotovosti na podlagi opredelitve IARC, ki EMP uvršča med možne kancerogene za ljudi? SZO priporoča sprejetje znanstveno utemeljenih smernic, kakršne so smernice ICNIRP, za zaščito zdravja ljudi pred znanimi tveganji zaradi nizkofrekvenčnih EMP. Poleg tega odgovorni organi posameznih držav lahko pretehtajo uporabo prostovoljnih preventivnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali izpostavljenosti EMP, dokler znanost ne bo sposobna ponuditi natančnejših informacij o možnosti povezave med izpostavljenostjo magnetnim poljem in porastom otroške levkemije.