Home » Ali obstajajo tudi zapozneli vplivi EMP?

Ali obstajajo tudi zapozneli vplivi EMP?

od jure

Od konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja znanstveniki opravljajo epidemiološke raziskave o morebitni povezavi med nizkofrekvenčnimi polji majhnih jakosti v bivalnem okolju in rakom. Odkrili niso nobene povezave med dolgotrajno izpostavljenostjo tem poljem in povečanim tveganjem za pojav raka pri odraslih. Drugače je pri otrocih in pojavu levkemije. Nekatere epidemiološke študije so pri otrocih, ki so bili dlje časa izpostavljeni magnetnim poljem povprečne vrednosti nad 0,4 µT, kar je sicer precej nižje od mejnih vrednosti, pokazale rahlo, toda opazno povečano tveganje za pojav levkemije. Na podlagi zbranih podatkov ocenjujejo, da je takim poljem izpostavljen manj kot 1 odstotek otrok v državah EU.

Kot za veliko večino substanc ali agensov, lahko tudi EMP predstavljajo zdravstveno tveganje nad določenim pragom, ki je določen na podlagi obstoječih znanstvenih raziskav in predstavlja temelj mednarodnim smernicam ICNIRP. V zadnjih letih so se številne študije ukvarjale z vprašanjem, ali lahko EMP zaradi različnih virov EMP povzročajo ali pospešujejo raka. V ospredju raziskav so nedvomno visokonapetostni daljnovodi.   Nekatere epidemiološke študije kažejo, da se pri otrocih, ki so trajno izpostavljeni magnetnemu polju nad 0,4 μT pri 50 Hz (povprečna 24-urna izpostavljenost) v primerjavi z otroci, ki so izpostavljeni magnetnemu polju manjšemu od 0,1 μT, tveganje, da bodo zboleli za levkemijo, podvoji. Na podlagi zbranih podatkov Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ocenjuje, da je takim visokim poljem izpostavljeno do največ  4 % otrok po svetu. Poleg tega opazimo, da glede na izvedene raziskave polovica otrok, ki so bili izpostavljeni magnetnim poljem 0,4 μT ali več, ni živela v neposredni bližini daljnovodov, kablovodov ali transformatorskih postaj. Ta izpostavljenost je bila posledica oskrbe z elektriko v stanovanjih, bodisi zaradi načina ožičenja bodisi zaradi uporabe različnih električnih naprav.  Nekatere epidemiološke študije so sicer nakazale vzročno povezavo, vendar pa doslej biološkega mehanizma učinkovanja, ki bi razložil pojav levkemije ali spodbujanje rasti rakavih celic pri otrocih pod vplivom nizkofrekvenčnih magnetnih polj, še ni bilo mogoče pojasniti. Brez nedvoumnih dokazov o kancerogenih vplivih pri odraslih ali verodostojnih izsledkov na podlagi eksperimentov na živalih ali izoliranih celicah, epidemiološki dokazi niso dovolj močni, da bi omogočili trden zaključek, da takšna polja povzročajo levkemijo pri otrocih.  Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) kot specializirana agencija za preučevanje tveganja raka v okviru Svetovne zdravstvene organizacije je obravnavala razpoložljive izsledke ter na podlagi epidemioloških študij na otrocih leta 2002 uvrstila nizkofrekvenčna magnetna polja v skupino 2B med »mogoče kancerogene snovi za ljudi«.  To je temeljilo na epidemioloških študijah, ki so pokazale, da je pri otrocih, ki so izpostavljeni magnetnim poljem višjim od 0,3-0,4 µT (24-urno povprečje), večja verjetnost za razvoj levkemije. Ta klasifikacija pomeni, da obstajajo pomanjkljivi dokazi o kancerogenosti pri ljudeh in manj kot zadostni dokazi o kancerogenosti pri živalih. Hkrati je IARC nizkofrekvenčna električna polja razvrstila v skupino 3 med snovi, ki jih ni mogoče razvrstiti med kancerogene snovi za ljudi.  Svetovna zdravstvena organizacija poleg tega ugotavlja, da obstaja možnost, da je opažena povezava med izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem in levkemijo pri otrocih posledica drugih razlogov. Danes namreč še ne poznamo vseh možnih povzročiteljev otroške levkemije. Dejstvo je, da v nobeni od epidemioloških študij, ki kažejo na povezavo med izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim elektromagnetnim sevanjem in otroško levkemijo, niso bili sočasno upoštevani bistveni (ne)znani dejavniki tveganja. Nadaljnje epidemiološke raziskave s tega področja je zato potrebno usmeriti v preučevanje problematike identifikacije dejavnikov tveganja ter vplivov izpostavljenosti drugim snovem.  Trenutno stališče je, da tudi v primeru obstoja vzročne povezave lahko s povečano izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem razložimo največ 2 % primerov otroške levkemije, kar na populacijski ravni za Slovenijo pomeni praktično zanemarljivo količino (ne več kot en primer na vsakih nekaj let).  Povezava med izpostavljenostjo magnetnim poljem in levkemijo zaradi nedoslednosti pri ugotavljanju izpostavljenosti in zaradi pomanjkanja podpore drugih potrebnih raziskav (predvsem glede verjetne razlage osnovnih mehanizmov) ne izpolnjuje kriterijev za nedvoumno potrditev vzročne povezave. Zato je potrebno ugotovljeno povezavo med magnetnimi polji in levkemijo razumeti kot zelo šibko. Zaradi navedenih razlogov ICNIRP v svojih smernicah leta 2010 ni izoblikovala mejnih vrednosti, ki bi upoštevale tveganje za pojav otroške levkemije kot posledice izpostavljenosti magnetnim poljem. Kljub temu pa je to možno tveganje potrebno vzeti resno in uvajati ukrepe načela previdnosti. Poleg tega je Mednarodna agencija za raziskave raka ugotovila, da ni dokazov o povezavi med magnetnimi polji ekstremno nizkih frekvenc in različnimi drugimi vrstami raka.   V eni od študij so pokazali, da ima pri levkemiji posebej pomembno vlogo nočna izpostavljenost. Vendar pa je, tudi če vzročna povezava zares obstaja, glede na študijo mogoče s povečano izpostavljenostjo nizkofrekvenčnim magnetnim poljem razložiti največ 1 odstotek primerov levkemij. Kot pri vseh epidemioloških študijah, tudi v tem primeru odnos med vzrokom in posledico ni statistično dokazan. Doslej še ni bilo mogoče potrditi biološkega mehanizma učinkovanja, ki bi razložil pojav levkemije ali spodbujanje rasti rakavih celic pri otrocih pod vplivom nizkofrekvenčnih magnetnih polj. Brez nedvoumnih dokazov kancerogenih vplivov pri odraslih ali verodostojnih razlag na podlagi eksperimentov na živalih ali izoliranih celic, epidemiološki dokazi niso dovolj močni, da bi omogočili trden zaključek, da takšna polja povzročajo levkemijo pri otrocih. Poleg tega ne poznamo povzročiteljev otroške levkemije, tako da pri vrednotenju morda niso bili upoštevani vsi bistveni dejavniki tveganja. Kljub temu to možno tveganje jemljemo zelo resno in uvajamo ustrezne preventivne ukrepe.   Noben od najnovejših pregledov znanstvene literature ni potrdil, da bi lahko izpostavljenost magnetnim poljem imela še druge škodljive posledice za zdravje. Konsenz stroke je strnjen v izjavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki pravi, da pregled najpomembnejših razpoložljivih znanstvenih raziskav ne daje prepričljive podlage za sklep, da bi lahko magnetna polja negativno vplivala na zdravje ljudi oziroma pri jakostih, ki jih najdemo v bivalnem okolju, povzročala ali pospeševala razvoj raka pri živalih in ljudeh.  Številne druge mednarodne organizacije so prišle do enakega zaključka.