| agregirani podatki (dogodki) / skupki podatkov | skupine podatkov ob redkih dogodkih (boleznih) z dobro opredeljeno porazdelitvijo glede na čas in mesto nastanka ali oboje |
| akcijski potencial | kratkotrajen prehodni preobrat membranskega potenciala, ki se sproži, ko lokalna depolarizacija na membrani doseže prag vzdražnosti, med vzburjenjem potuje vzdolž aksona ali skeletnega mišičnega vlakna |
| Alzheimerjeva bolezen | presenilna ali senilna demenca z značilnimi argirofilnimi, amiloidnimi lehami, nevrofibrilnimi pentljami in difuzno atrofijo možganske skorje |
| apoptoza | programirana (v genomu) celična smrt |
| benigen | ki je ozdravljiv in/ali poteka v blažji obliki; – ki raste počasi, ne vdira v okolico in ne dela zasevkov in je praviloma nenevaren; sin. benignus, nemaligen, nerakast, nerakav, nezločest |
| citokemija / citokemične raziskave | veda o lokacijah, strukturnih povezavah in medsebojnih odnosih med celičnimi spojinami |
| časovna povezanost / povezanost v času | povezanost dejavnika in izida v času v epidemiologiji, eden od kriterijev za opredelitev vzročnosti |
| daljnovod (DV) | Nadzemni vod, elektroenergetska naprava za prenos in distribucijo električne energije, ki ima vodnike nameščene na stebrih. Daljnovodi so različnih napetostnih nivojev: 10, 20, 35, 110, 220 in 400 kV. |
| deoksiribonukleinska kislina (DNK) | sestavlja primarni genetski material, ki se nahaja v celičnem jedru |
| električni tok | Električni tok je usmerjeno gibanje električnih nabojev. Običajno se z električnim tokom srečujemo v prevodnih materialih. Enota za tok je amper (A). Električni tok je lahko statičen in se s časom ne spreminja, ali pa izmeničen, ko se njena velikost periodično spreminja. V električnem omrežju se smer in velikost električnega toka spreminja s frekvenco 50 Hz. |
| električno polje (EP) | Fizikalni pojav, ki nastane zaradi neenakomerne porazdelitve električnih nabojev. Vsak električni naboj je vir električnega polja, če so naboji neenakomerno porazdeljeni, se pojavi električno polje. Neenakomerna porazdelitev nabojev ima za posledico tudi pojav potencialne razlike oziroma napetosti, zato je električno polje prisotno povsod tam, kjer je prisotna električna napetost. Enota za jakost električnega polja je volt na meter (V/m). |
| elektromagnetno sevanje (EMS) | Elektromagnetno sevanje je posledica električno nabitih delcev. Ti delci so osnovni gradniki snovi. Elektroni imajo negativni električni naboj, protoni imajo pozitivnega. Izmenični tok, ki teče v eno in v drugo smer, proizvaja časovno spreminjajoče se magnetno polje. Časovno spreminjajoče se magnetno polje s procesom, imenovanem indukcija, proizvaja časovno spreminjajoče se električno polje. Spreminjajoče se električno polje proizvaja spreminjajoče se magnetno polje in tako naprej. Ta proces ustvari elektromagnetno sevanje, ki je sestavljeno iz spreminjajočega se električnega in magnetnega polja. EMS potuje skozi prazen prostor s svetlobno hitrostjo (300.000 km/s) in lahko nosi informacijo. Določimo ga s frekvenco ali energijo. Čim višja je frekvenca sevanja (manjša valovna dolžina), tem višja je njegova energija, in obratno. Elektromagnetna sevanja delimo glede na njihov učinek na ionizirna in neionizirna. Elektromagnetno sevanje z valovno dolžino med 400 in 700 nm zaznavamo kot svetloba. |
| elektromagnetno valovanje | Izraza »elektromagnetno valovanje« in »elektromagnetno sevanje« se pogosto uporabljata kot sopomenki, čeprav, strogo gledano, ne moremo govoriti o sevanju, kadar se valovanje ne razširja po praznem prostoru (npr. v optičnem vlaknu ali koaksialnem kablu). |
| emisija | neposredno ali posredno oddajanje EMP določenega vira v okolje |
| epidemiologija | veda, ki raziskuje porazdelitev in dejavnike z zdravjem povezanih stanj in dogodkov v izbrani populaciji, njeni rezultati pomagajo obvladovati zdravstvene težave v izbranem okolju |
| frekvenca | število valov v sekundi, enota je herc (Hz) |
| genotoksičen | sposobnost poškodovanja DNK |
| hipofiza | žleza, ki se nahaja na spodnji površini možganovine, izloča več hormonov in uravnava delovanje več drugih žlez |
| hipokampus | področje sive možganovine, ki se razteza ob dnu temporalnega roga stranskega ventrikla možganovine. |
| hormon | kemična spojina, ki nastane v določenem organu v telesu in ima specifičen regulatorni učinek na delovanje drugih organov ali celic |
| imisija | skupna obremenjenost okolja z EMP iz različnih virov |
| in vitro | raziskave na celičnem nivoju |
| in vivo | raziskave na živalih |
| incidenca / pojavnost | število novih primerov (npr. bolezni) v določenem času, draža dinamiko pojava |
| interval zaupanja | območje vrednosti za željeno spremenljivko v katerem se z določeno verjetnostjo nahaja tudi njena prava vrednost |
| ionizirna sevanja | So elektromagnetna sevanja, ki imajo zelo visoke frekvence in tako dovolj energije za ionizacijo snovi – izbijejo elektrone iz atomov. Od tod tudi ime, saj procesu izbijanja elektronov iz atomov pravimo ionizacija. Ker ionizirna sevanja izbijajo elektrone tudi iz atomov v človekovem telesu, lahko ogrozijo zdravje. Med ionizirna sodijo rentgenska sevanja, radioaktivna sevanja v zemeljski skorji in zunaj nje. |
| kablovod | Podzemni vod, elektroenergetska naprava za prenos in distribucijo električne energije, ki ima vodnike položene v zemlji. Uporabljajo se predvsem pri nižjih napetostnih nivojih: 0,4, 10 in 20 kV, v manjšem obsegu tudi pri 110 kV, pri najvišjih napetostnih nivojih 220 in 400 kV pa tudi v svetovnem merilu le izjemoma – npr. podvodne povezave. |
| kancerogen | snov ali dejavnik, ki povzroča nastanek maligne novotvorbe |
| kognitivno / zavedno (zavedati se sebe in okolice) | Razumski procesi, ki omogočajo, da se zavedamo svojih misli in zaznav. Vključuje vse oblike zaznavanja, mišljenja in dejavnosti spomina. |
| kohorta – kohortna raziskava | Katerakoli definirana skupina oseb, ki jo spremljamo skozi določeno časovno obdobje. Kohortna raziskava je tista, kjer določeno populacijo (kohorto) izberemo glede na prisotnost ali odsotnost dejavnika tveganja, ki lahko vpliva na verjetnost nastanka določene bolezni ali izida. Kohorti nato sledimo z namenom, da pri izpostavljenih v resnici dokažemo večje tveganje za nastanek neugodnega izida (bolezni). |
| kongenitalno / prirojeno | spremembe, ki so prisotne ob rojstvu |
| kontrolna skupina | V primeru kontrola študij so to osebe s katerimi primerjamo primere (obolele). Izbor pravih kontrol je bistven za veljavnost epidemioloških študij. |
| latentna doba | čas med izpostavljenostjo dejavniku, ki bolezen povzroča in pojavom bolezni |
| levkemija | progresivna, maligna bolezen krvotvornih organov, za katero je značilno neustrezno nastajanje in množenje belih krvničk in njihovih matičnih celic v krvi in kostnem mozgu |
| levkemija-akutna limfoblastna | primarno bolezen otrok in mlajših odraslih, predstavlja 80 % vseh levkemij v otroštvu |
| magnetno polje (MP) | Fizikalen pojav, ki nastane zaradi premikanja električnih nabojev. Električne naboje, ki tečejo po žici ali drugem prevodniku, imenujemo električni tok. Električni tok pa je vir magnetnega polja. Za jakost magnetnega polja se uporabljata dve veličini električna poljska jakost z enot amper na meter (A/m) ali gostota magnetnega pretoka z enoto tesla (T). |
| maligen | ki je težko ozdravljiv in se navadno nezadržno slabša, -pri katerem se izrojene celice nezadržno množijo, vdirajo v okolico in tvorijo zasevke |
| mejna vrednost | Mejna vrednost je največja dopustna vrednost veličine glede na zakonodajo. V Sloveniji od leta 1996 to področje ureja Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (UL RS 70/1996), ki določa mejne vrednosti, ki jih električna in magnetna polja na človeku dostopnih mestih v okolju ne smejo presegati. |
| metabolizem / presnova | vsota vseh procesov v katere je vključena določena snov v organizmu |
| multivarijantna analiza | katerakoli analitična metoda, ki omogoča simultano raziskovanje (študij) dveh ali več odvisnih spremenljivk |
| mutácija | trajna sprememba strukture ali množine genskega materiala, ki se prenaša na hčerinske celice oziroma se deduje na potomce, vendar ni nujno, da se izrazi vedno tudi v fenotipu (znane so točkovna, kromosomska in genomska mutacija) |
| mutagen / mutageni učinek ali delovanje | dejavnik, ki sproži gensko mutacijo |
| napetost | Električna napetost je enaka razliki električnih potencialov med dvema točkama. Razlika električnih potencialov pa nastane zaradi neenakomerne porazdelitve nabojev, kar je lahko posledica več dejavnikov: premikanje nabitih delcev skupaj (nastanek strel), kemični procesi (baterija), indukcija v tuljavi zaradi spreminjanja magnetnega polja… Napetost je lahko statična in se s časom ne spreminja, ali pa izmenična, ko se njena velikost periodično spreminja. V električnem omrežju se smer in velikost napetosti spreminja s frekvenco 50 Hz. |
| neionizirna sevanja | So elektromagnetna sevanja, ki imajo nižje frekvence od ionizirnih ter tako premajhno energijo za ionizacijo snovi. Med neionizirna sevanja sodijo statična električna in magnetna polja, izmenična elektromagnetna sevanja do 300 GHz, infrardeča svetloba, vidna svetloba in ultravijolična svetloba. Kljub temu, da ultrazvok in infrazvok nista elektromagnetni valovanji, ju tudi prištevamo med neionizirna sevanja. |
| odmerek – učinek | razmerje med izpostavljenostjo (dozo-odmerkom) in učinkom (boleznijo) |
| opisna raziskava | Epidemiološka raziskava, kjer ne ugotavljamo vzročnih povezav. Spremembe ali razlike v eni značilnosti opredeljujemo glede na spremembe in razlike v drugi, brez posegov preiskovalca. |
| placebo | zdravilo ali postopek brez učinkovine |
| presečna /študija/ | Raziskava, ki preuči odnos med boleznimi in ostalimi opazovanimi dejavniki tveganja neke populacije v določenem trenutku. Določitev časovnega zaporedja med vzrokom in posledico v tej vrsti raziskave ni vselej mogoča. |
| prevalenca | Celokupno število primerov bolezni ali stanj v izbrani populaciji v določenem trenutku. Opisuje razsežnost pojava in je odvisen od dogodkov v preteklosti. |
| primer – kontrola /študija | Vrsta raziskave, ki primerja opazovano skupino bolnih z ustrezno kontrolno skupino zdravih glede na pogostost izpostavljenosti določenemu dejavniku tveganja. |
| pristranost / odstopanje | odstopanje rezultatov od dejanskega stanja ali proces, ki vodi v tako pristranost |
| pristranost ali napaka zaradi motečih spremenljivk | Zaradi povezave dejavnika tveganja z ostalimi dejavniki, ki niso neposredno odgovorni za učinek, lahko pride do navideznega vpliva slednjih na rezultate in izid raziskave. |
| pristranost zaradi izbora | sistematična napaka zaradi načina izbora populacije, ki rezultat študije prikaže kot večje ali manjše tveganje od dejanskega |
| psihofiziologija | fiziologija psihologije, ki opisuje delovanje osnovnih procesov mišljenja in duševnosti |
| rak / novotvorba | nastanek maligne novotvorbe |
| rakotvóren | glej kancerogen |
| razdelilna transformatorska postaja (RTP) | Večja elektroenergetska naprava za povezovanje visokonapetostnih 110, 220 in 400 kV omrežij med seboj ter s srednjenapetostnim 10 in 20 kV omrežjem. RTP sestavlja eden ali več transformatorjev, stikalne naprave ter drugi pomožni objekti. |
| razmerje obetov | Uporablja se v raziskavah primer – kontrola, kjer primerjamo obete za bolezen v primeru izpostavljenosti z obeti za bolezen pri neizpostavljenih. |
| razmerje tveganj / relativno tveganje | razmerje med tveganjem pri izpostavljenih in tveganjem pri neizpostavljenih ali manj izpostavljenih |
| sevanje | oddajanje valov ali delcev, ki se širijo v prostor (sevanje radijske antene, sevanje radioaktivnega vira, sevanje svetlobe) |
| simptóm | sprememba, značilna za bolezen, ki jo opiše bolnik (ko opisuje subjektivne težave); bolezenski znak |
| standardizirana stopnja umrljivosti | število aktualnih smrti v določenem obdobju glede na pričakovano število, pomnoženo s 100 |
| statistična povezava / povezanost spremenljivk | statistična povezanost med dvema spremenljivkama |
| statistična značilnost | Statistične metode z določeno stopnjo zanesljivosti omogočajo oceno povezanosti med dejavniki. Upoštevaje to verjetnost lahko v vzorcu določene velikosti govorimo o statistično značilnih rezultatih. |
| stopnja varstva pred sevanjem | V Sloveniji uredba določa dve stopnji varstva pred sevanjem. I. stopnja varstva pred sevanjem velja na I. območju varstva pred sevanji, kjer je potrebno povečano varstvo pred sevanji: območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa in zdravstvenega varstva, bolnišnic, objektov namenjenih bivanju, igri in rekreaciji, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti in podobno. II. stopnja varstva pred sevanjem velja na II. območju varstva pred sevanji, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje varstva pred sevanji je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso določena kot I. območje varstva pred sevanji. |
| transformatorska postaja (TP) | Elektroenergetska naprava za povezovanje nizkonapetostnega 0,4 kV omrežja s srednjenapetostnim 10 ali 20 kV omrežjem. Transformatorska postaja sestoji iz transformatorja in stikalnih naprav, nameščena pa je lahko v samostojnem zidanem ali montažnem objektu, da daljnovodnem stebru ali je del drugega objekta. |
| tumor | nenormalna, atipična, nekontrolirana, navadno lokalna patološka rast tkiva |
| tveganje | verjetnost nastanka dogodka |
| valovanje | širjenje motnje po snovi ali prostoru |
| valovna dolžina | Razdalja med dvema sosednjima vrhovoma valovanja je valovna dolžina. Izražena je v metrih (m). Navadno uporabljamo manjše enote: milimeter (mm) = tisočinka metra, mikrometer (m) = milijoninka metra, nanometer (nm) = milijardinka metra. |
| vplivno območje | Vplivno območje opisuje tisto območje v prostoru, kjer so presežene mejne vrednosti. |
| vzročna povezava | Povezanost vzroka in posledic, ki zaradi izpostavljenosti temu dejavniku nastanejo. V epidemiologiji želimo opredeliti vzročnost in razlikovati med vrstami dejavnikov. Poudariti pa je treba, da zgolj epidemiološki dokaz sam po sebi ne zadošča za opredelitev vzročne povezanosti. |