Večina študij, ki so obravnavale povezavo med izpostavljenostjo VF EMS mobilnih telefonov in tumorjem na možganih oz. drugimi vrstami tumorjev v predelu glave, se je osredotočila na majhen predel glave v okolici mobilnega telefona. Preiskovali so predvsem benigno tvorbo na notranjem ušesu, imenovano tudi akustični nevrinom, ter tumorje na obušesni žlezi. Le nekaj študij je preiskovalo zvezo med izpostavljenostjo VF EMS radiodifuznih oddajnikov in razvojem tumorjev.
Študije niso odkrile povečanega tveganja za nastanek tumorja na možganih pri osebah, ki so mobilni telefon uporabljale manj kot deset let. Čeprav nobena od kakovostno opravljenih študij ni pokazala pomembno povečanega tveganja, pa so pustile odprto možnost majhnega do zmernega povečanja tveganja pojava glioma in akustičnega nevrinoma pri osebah, ki so pogosti uporabniki mobilnega telefona v daljšem obdobju svojega življenja.
Pri študijah na živalih, kjer so izpostavljali celotno telo, so preučevali tudi druge oblike raka. In vitro študije so bile usmerjene v iskanje morebitnih bioloških učinkov, ki bi vplivali na razvoj raka pri jakostih EMS, značilnih za mobilno telefonijo.