Stališče Svetovne zdravstvene organizacije do načela previdnosti
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) poudarja, da je nujno, da se spoštujejo znanstveno utemeljene mejne vrednosti in se s tem varuje zdravje pred možnimi vplivi izpostavljenosti EMP. Te smernice morajo temeljiti na poglobljeni analizi znanstvenih raziskav oz. dokazov. Ker še vedno obstaja določena negotovost glede povezave med izpostavljenostjo NF MP in otroško levkemijo je preventivno ukrepanje utemeljeno. Vendar pa je potrebno paziti, da se mejne vrednosti, ob sklicevanju na previdnost, ne znižujejo arbitrarno. Potrebno je poudariti, da niti ni znano, ali arbitrarno (nekateri temu pravijo previdnostno, kar pa ne drži, ker meje previdnosti ni mogoče enolično določiti – gre namreč za subjektivno oceno stopnje previdnosti) znižanje mejnih vrednosti, kot je to izvedeno recimo v Sloveniji, sploh kakorkoli pripomore k varovanju zdravja. Zaradi tega morajo biti previdnostni ukrepi, če so sprejeti, nediskriminatorni in ekonomsko vzdržni (nizkocenovni). Pri tem je pomembna učinkovita in odprta razprava z vsemi deležniki. Ker ni jasno, ali bi zmanjšanje mejnih vrednosti sploh kakorkoli pripomoglo k varovanju zdravja, je veliko bolje, da se zaradi razumnosti stroškov, v imenu previdnosti, sprejemajo predvsem različni tehnični, organizacijski in administrativni ukrepi.
Aplikacija še strožjih previdnostnih ukrepov nikakor ne zagotavlja večje varnosti, temveč prav nasprotno, kontraproduktivno vpliva na razvoj novih tehnologij (npr. nove generacije 5G), ki v določenih primerih ne morejo biti implementirane zaradi neutemeljeno prenizkih predpisanih mejnih vrednosti. Tehnični ukrepi, kot je uporaba mikrocelic in pikocelic, ne morejo biti uporabljani v nedogled, saj povzročajo visoke stroške za operaterje v povezavi s topologijo omrežja in težave pri prenosu, ter so tako lahko zgolj časovno in/ali krajevno omejena rešitev.
Kaj je torej mogoče storiti glede znanstvene negotovosti na podlagi opredelitve IARC, ki NF MP uvršča med možne kancerogene za ljudi? SZO priporoča sprejetje znanstveno utemeljenih smernic, kakršne so smernice ICNIRP, za varovanje zdravja ljudi pred znanimi tveganji zaradi NF EP in MP. Do neke mere pa se SZO distancira od navodil državam članicam glede ukrepov v smislu previdnosti. Zastopa stališče, da naj regulatorni organi posameznih držav sami pretehtajo uporabo prostovoljnih previdnostnih ukrepov, s katerimi bi zmanjšali izpostavljenost poljem do tedaj, ko bo znanost sposobna ponuditi natančnejše informacije o možnosti povezave med izpostavljenostjo MP in tveganjem za nastanek otroške levkemije.
Leta 2007 je SZO objavila monografijo EHC 238 o NF MP, kjer navaja stališče do previdnostnih ukrepov in sicer:
- Ključnega pomena je, da se upoštevajo znanstveno določene mejne vrednosti in da se s tem varuje pred ugotovljenimi škodljivimi učinki zaradi izpostavljenosti NF EP in MP. Te mejne vrednosti morajo temeljiti na podrobnem pregledu vseh ustreznih znanstvenih dokazov.
- Znanstveno so bili ugotovljeni le akutni učinki, ki so opredeljeni v mednarodnih smernicah ICNIRP in so upoštevani pri določitvi mejnih vrednosti .
- Poleg teh ugotovljenih akutnih učinkov pa obstajajo negotovosti glede povezave med izpostavljenostjo NF MP in otroško levkemijo. Zato je uporaba previdnostnih ukrepov upravičena. Vendar pa ni priporočljivo, da se sprejemajo zakonske rešitve, ki znanstveno določene mejne vrednosti ICNIRP v imenu tega načela znižajo na neko empirično samovoljno raven. Takšna praksa ni smiselna, saj spodkopava znanstvene temelje. Poleg tega pa je to povezano navadno z nesorazmernimi in nepotrebnimi dodatnimi visokim stroški, ki poleg vsega ne nudijo učinkovitega varovanja zdravja.
- Izvajanje drugih primernih previdnostnih ukrepov za zmanjšanje izpostavljenosti je smiselno. Ker električna energija prinaša očitne družbene, socialne in gospodarske koristi, previdnostni pristopi ne bi smeli ogrožati teh koristi. Poleg tega glede na šibkost dokazov v povezavi med izpostavljenostjo NF MP in otroško levkemijo ter omejenim vplivom na javno zdravje, koristi zmanjšanja izpostavljenosti za zdravje niso jasne. Zato bi morali biti stroški, povezani z uvajanjem previdnostnih ukrepov, nizki. Stroški izvajanja zmanjšanja izpostavljenosti se od države do države razlikujejo, zato je težko predložiti splošno priporočilo za uravnoteženje stroškov z možnim tveganjem zaradi izpostavljenosti NF MP.
SZO tako ne narekuje uporabe načela previdnosti v povezavi z upravljanjem tveganj zaradi NF MP in ga v določeni meri prepušča politikam posameznih držav. Ob tem pa poudarja, da je smiselno uporabiti previdnostne ukrep
Koristi za javno zdravje, ki bi lahko bile posledica zmanjševanja izpostavljenosti prebivalstva, so zaradi šibkih dokazov o povezavi med izpostavljenostjo NF MP ter otroško levkemijo zelo nejasne. Zaradi tega je SZO leta 2007 objavila še informativni dokument , v katerem je bolj podrobno opredelila svoje mnenje ter predstavila usmeritve:
- Vlada ter industrija bi morali spremljati znanstvene ugotovitve ter spodbujati raziskovalne programe, ki bi nadalje zmanjšali znanstveno negotovost o vplivih NF MP na zdravje. V procesu ocenjevanja tveganj so bile opredeljene tudi določene vrzeli v znanju. Slednje tako tvorijo podlago za nadaljnje raziskave.
- Pristojni državni organi so pozvani, da z namenom informiranja glede sprejemanja odločitev razvijejo učinkovit in odprt dialog z vsemi deležniki. To vključuje tudi izboljšanje sodelovanja in posvetovanja z industrijo, lokalnimi skupnostmi ter javnostjo glede načrtovanja pri umeščanju virov NF MP v prostor.
- Ob izgradnji novih virov NF MP in zasnovi novih naprav je potrebno raziskati predvsem nizkocenovne načine za zmanjšanje izpostavljenosti. Primerni previdnostni ukrepi se med državami razlikujejo. Vendar pa je potrebno poudariti, da politike, ki temeljijo na arbitrarnem znižanju izpostavljenosti, niso upravičene.
SZO tudi v tem dokumentu v povezavi z NF MP ne navaja nobenih konkretnih ukrepov načela previdnosti in jih prepušča politikam posamezne države ali regulatorjem.