Izpostavljenost elektriki ter posledično električnim in magnetnim poljem ni nekaj novega, saj se z razvojem znanja in tehnologij jakost umetno ustvarjenih virov v okolju nenehno povečuje. Človek je doma in na delovnem mestu izpostavljen mešanici šibkih električnih in magnetnih polj – kot posledici proizvodnje, prenosa in distribucije električne energije ter uporabe najrazličnejših električnih in elektronskih naprav doma in na delovnem mestu. Za ugotavljanje morebitnih škodljivih vplivov električnih in magnetnih polj na zdravje ter oceno tveganja so potrebne različne študije z različnih področij raziskovanja. Pri ugotavljanju tveganja za zdravje se uporablja več vrst raziskav: od raziskav molekularnih struktur prek raziskav celic in tkiv do raziskav na živalih in ljudeh, ki so lahko epidemiološke ali laboratorijske na prostovoljcih. Za dokončno ugotovitev nekega biološkega učinka ter vpliva na zdravje je potrebno, da ta učinek potrdimo na vseh ravneh raziskav.
Biološki učinki so merljivi odzivi organizma na dražljaje ali vplive iz okolja. Ti učinki niso nujno škodljivi za zdravje. Nekateri biološki učinki, kot je na primer produkcija vitamina D zaradi vpliva sončne svetlobe na celice kože, so celo koristni. Človeško telo ima številne zapletene mehanizme za prilagoditev na spreminjajoče se vplive iz okolja. Seveda pa nima ustreznih kompenzacijskih mehanizmov za vse vrste bioloških učinkov. Ireverzibilne spremembe ter dolgotrajnejše obremenitve lahko v nekaterih okoliščinah pomenijo zdravstveno tveganje.
Danes vemo, da močna električna in magnetna polja, ki presežejo določen prag, povzročajo določene biološke učinke. Vendar pa opravljene raziskave na zdravih prostovoljcih kažejo, da izpostavljenost poljem šibkih jakosti v okolju ali doma ne povzroča zaznavnih škodljivih vplivov na zdravje. Izpostavljenost višjim jakostim, ki je lahko nevarna, pa je že omejena z mednarodnimi priporočili ter domačo zakonodajo.
Veliko učinkov električnih in magnetnih polj (EMP) na biološke sisteme je mogoče pojasniti z dokazanimi in potrjenimi mehanizmi interakcij, ki so različni glede na frekvenčno območje. Mehanizme interakcij zaradi izpostavljenosti EMP obravnavamo ločeno glede na frekvenco in jih navajamo v Tabeli 1. V obeh frekvenčnih območjih je opaziti tudi druge mehanizme interakcij, ki lahko nastopijo pri zelo nizkih jakostih in ne povzročajo draženja ali segrevanja tkiva. To še posebej velja za nizkofrekvenčna magnetna polja omrežne frekvence 50 Hz in visokofrekvenčne signale, amplitudno modulirane z ekstremno nizkimi frekvencami (1-300 Hz). Na voljo je sicer nekaj hipotez za identifikacijo in pojasnjevanje mehanizmov interakcij. Te hipoteze pa so večkrat pomanjkljive in nekatere celo v nasprotju z obstoječimi znanstvenimi izsledki.
Frekvenca |
Učinki |
|
|---|---|---|
|
Statično električno in magnetno polje |
0 Hz
|
Magnetno polje – sila na nosilce naboja – slabost, vrtoglavica, magnetofosfeni (bliski), kovinski okus v ustih. |
|
Nizkofrekvenčna EMP
|
< 300 kHz
|
Nabiranje naboja na površini telesa |