Osebna izpostavljenost

V Švici je bila izvedena študija s 552 prostovoljci v 24-urnem obdobju, da bi ocenili tipične ravni magnetnih polj 50 Hz in ugotovili glavne vzroke za povišane jakosti polj. Udeleženci so bili izbrani iz različnih poklicev in območij severne Švice. Za 75 % prostovoljcev je bila dnevna povprečja ugotovljena pod 0,2 μT in v samo 3 % primerov je bila ta vrednost nad 1 μT (Stratmenn et al. 2006). Leta 2011 je bila v Italiji izvedena obsežna merilna kampanja, ki temelji na meritvah osebne izpostavljenosti ELF-MP prostovoljcev tako na delovnih mestih kot tudi doma (Gobba et al. 2011). Cilj te študije je bil oceniti trenutne izpostavljenosti ELF-MP 543 delavcev. Povprečne vrednosti ELF-MP bile med 0,03 in 0,12 μT. Tomitsch s sodelavci (2010) je analiziral povprečne izpostavljenosti ELF-MP v 226 gospodinjstvih v Avstriji. Ugotovil je, da je geometrijska vrednost ELF-MP v nočnem času blizu postelje manjša od 0,05 μT (Tomitsch et al. 2010). V Angliji so izvedli študijo o osebni izpostavljenosti odraslih, ki je vključevala 81 oseb, ki so 3-4 dni nosili osebne dozimetre. Med prostovoljci v izpostavljenosti med potjo in dočim okoljem ni bilo statistično značilnih razlik. Povprečna dnevna izpostavljenost je bila 0,13 μT, medtem ko je bila vrednost geometrične sredine izpostavljenosti ELF-MP doma 0,08 μT. Rezultati so tudi pokazali, da je izpostavljenost na delovnem mestu prispevala največ k celotni izpostavljenosti (Van Tongeren et al. 2004). Druga študija o osebni izpostavljenosti nizkofrekvenčnim magnetnim poljem v Sloveniji (Trček et al. 2010) je vključevala 20 prostovoljcev, ki so več dni nosili osebni merilnik EMDEX II. Osebe, ki so v študiji sodelovale, so sočasno izpolnjevale tudi vprašalnik o aktivnostih v času izvajanja meritev. Skupno je bilo izvedenih 390 tisoč meritev. Povprečne vrednosti ELF-MP so za posamezne sodelujoče znašale od 0,02 μT do 1,07 μT, skupna povprečna vrednost vseh oseb je znašala 0,26 μT. Maksimalne vrednosti magnetnega polja so bile relativno visoke, saj so v raziskavi v glavnem sodelovali posamezniki, ki so živeli v bližini daljnovoda. Od skupno 20 sodelujočih je bila v kar 5 primerih povprečna vrednost gostote magnetnega pretoka višja od 0,4 μT, v dveh primerih celo višja od 1 μT. V Švici so izvedli obsežno merilno kampanjo o osebni izpostavljenosti otrok ELF-MP (Struchen et al. 2015). 172 otrok, starih od 5 do 13 let, je 48 ur nosilo osebni dozimeter (EMDEX II) za merjenje ELF-MP med njihovimi rednimi aktivnostmi. Te meritve so izvedli dvakrat, tako poleti kot pozimi. Poleg tega so bile 24-urne meritve izvedene tudi v spalnici vsakega otroka. Glavni poudarek je bil ovrednotiti izpostavljenost otrok, ki živijo ali se šolajo v šoli do razdalje 200 m od VN daljnovoda (≥132 kV) ali do 50 m od podzemnega kabla in tistih otrok, ki živijo v stavbi z vgrajeno transformatorsko postajo. Povprečna geometrijska sredina ELF-MP je znašala 0,04 μT, medtem ko je v spalnici znašala 0,05 μT. Bivanje ali šolanje v šoli znotraj 100 m od VN daljnovoda ≥132 kV je povečalo povprečno izpostavljenost za faktor 3,5 in izmerjeno vrednosti v spalnic za faktor 6,9 v primerjavi s kontrolno skupino, ki ni bila izpostavljena niti VN daljnovodom niti vgrajenim transformatorjem. Podobna študija z identičnim metodoloških pristopom, ki je analizirala izpostavljenost otrok ELF-MP v Italiji (Liorni et al. 2016b) je pokazala, da povprečna geometrijska sredina ELF-MP znaša od 20 do 80 nT, kar je precej nižje od ravni 0,3 – 0,4 μT, ki se omenja v epidemioloških študijah kot prag za povečano tveganje za otroško levkemijo (IARC 2002). Obsežna študija v Franciji je vključevala meritve osebne izpostavljenosti otrok do 14 let in odraslih (n=1000) ELF-MP (Bedja et al. 2010). Aritmetična sredina (AM) in geometrijska sredina (GM) magnetnega polja sta bili 0,09 μT in 0,02 μT za otroke, ter 0,14 μT in 0,03 μT za odrasle. Izpostavljenost v obdobju budnosti je bila 0,05 μT (AM) in 0,02 μT (GM) za otroke ter 0,10 μT in 0,03 μT za odrasle. Odstotek otrok s povprečno 24-urno izpostavljenostjo višjo od 0,4 μT, je bil 3,1% (AM) in 0,2% (GM). Najvišja izpostavljenost odraslih je bila ugotovljena v 11 primerih, pri čemer je bila povprečna 24-urna izpostavljenost višja od 1,54 μT (AM) in 0,26 μT (GM). Ugotovljeno je bilo, da je bila večina teh relativno visokih izpostavljenosti posledica postavitve dozimetra zelo blizu radijske ure na nočni omarici ali blizu električne naprave z napajalnikom. Pri drugi študiji je bilo ugotovljeno, da so povprečne izpostavljenosti otrok v nočnem času počitka 0,05 μT (AM) in 0,02 μT (GM). Pri 11 otrocih (1,1 %) so vrednosti AM višje od 0,4 μT. Povprečna izpostavljenost ELF-MP je bila pri odraslih višja kot pri otrocih. Otroci so bili bolj izpostavljeni v stanovanju kot na prostem, ravno nasprotno pa je bilo to ugotovljeno za odrasle. Odrasli in otroci so bili v stanovanju izpostavljeni višjim magnetnim poljem čez dan kot ponoči (Magne et al. 2010). V pilotni študiji v Sloveniji so bile analizirane sevalne obremenitve otrok in odraslih ELF-MP v bivalnem okolju. Meritve osebne izpostavljenosti prostovoljcev so bile izvedene s pomočjo osebnega ekspozimetra ali merile postaje, ki omogočata izvedbo trajnih meritev izpostavljenosti v času več dni zapored (Valič et al. 2013). Skupno je dozimeter nosilo 52 prostovoljcev, od tega 19 otrok. Meritve so skupno trajale 115 dni in obsegajo 600.000 meritev, povprečno je ena oseba dozimeter nosila 2 dni in 5 ur. Med nošnjo dozimetra so posamezniki izpolnjevali poseben dnevnik aktivnosti, v katerem so označevali tip lokacije/aktivnost, kjer se nahajajo, kar omogoča kasnejšo klasifikacijo izpostavljenosti. Rezultati meritev kažejo, do so povprečne vrednosti ELF-MP nizke. Za nekaj posameznikov, med njimi so bili predvsem tisti, ki so bivali v neposredni bližini VN daljnovodov, so bile ugotovljene bistveno višje povprečne vrednosti ELF-MP, saj je znašala v nekaterih primerih povprečna vrednost magnetnega polja tudi 2 μT in več. Raziskava je pokazala na značilne razlike med skupino posameznikov, ki so sami identificirali vir ELF-MP in tistimi, ki vira niso identificirali. Povprečne vrednosti ELF-MP v prvi skupini so bile 1,79 μT, v drugi pa le 0,13 μT. Tveganje za zdravje – predvsem glede pojavnosti otroške levkemije, ki jo je mogoče pripisati izpostavljenostim prebivalstva v Evropi ELF-MP, je celovito predstavila združena porazdelitev izpostavljenosti, ki temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature (IARC 2002, Grellier et al. 2014). Izpostavljenost ELF-MP prebivalstva je bila zato ocenjena kot normalna porazdelitev s srednjo vrednostjo 0,02 μT in standardnim odklonom 0,06 μT. Za 0,54% prebivalstva velja, da je izpostavljenost ELF-MP ≥ 0,3 μT. V tem članku je posebej izpostavljeno, da se je veliko obstoječih ocen izpostavljenosti in epidemioloških študij osredotočilo na ocenjevanje ali merjenje izpostavljenosti med tistimi specifičnimi podskupinami prebivalstva z izpostavljenostmi, večjimi od povprečnih. Delež prebivalstva v Evropi, ki bi ga predstavljale te skupine, pa žal ni ugotovljen.